6.06.2007

Petorček malo drugače

Objavljeno v Ko piše srce 08:59 avtor sosed

Pred časom je blogos prevzela mrzlica popisovanja petih najljubših predmetov. Kot veste, je bil glavni protagonist ideje Marko Crnkovič, čigar pobuda je hitro padla na plodna tla. Sam sem se zadeve lotil nekoliko drugače. Kot vedno, bi lahko dodal. Stvari pač rad delam po svoje in izven kalupa. Priznam, da sem tudi jaz razmišljal o petih predmetih, brez katerih ne bi bil sosed, temveč nek povsem drug cefizelj. Vendar odločil sem se, da jih ne bom delil z vami. Nisem imel občutka, da vam lahko ponudim kaj novega. Če povem po pravici pa mi niti ni bilo do pisanja prispevka o knjigi, računalniku, kitari, tekaških supergah ter šalu Olimpije. Pač predmeti. Čez 2 meseca bi mogoče poslikal druge.

Kaj pa reči, dejanja ali dosežki, ki nas spremljajo na dolge proge? Momenti ali obdobja, ki so zaznamovala naša življenja ali pa obrnila njihov tok? Hmm, tole se sliši preveč čudno… Bom povedal drugače: predstavil vam bom pet stvari na katere sem v življenju najbolj ponosen! Tistih pet, iz katerih črpam svojo energijo, h katerim se vračam, kadar plovba postane nemirna in kamor gledam, ko se zdi, da izgubljam kompas. Dovolj nazorno? No, upam, da štekate!

1. NEJC
molat_maj07-112.jpg
Nejo Car! Tiger, ki me tudi takrat, ko gre vse ostalo narobe, spravlja v dobro voljo. Ponosen sem nate, kavboj! Ponosen, da si že pri treh letih pravi mali mož, ki razume in čuti, prejema in vrača. Ponosen sem tudi nase in na naju oba skupaj: da nama uspeva. Da shajava skupaj. Da se razumeva. In da imava že sedaj odnos, ki ga nekateri očetje in sinovi nikoli ne uspejo vzpostaviti. Upam, da bo vedno tako. Obljubim pa ti lahko le to, da bom naredil vse, kar je v moji moči, da te nikoli ne razočaram!

2. DIPLOMA
Ob 8-urnem delavniku, nočnem pisanju za delo-revije (cena osamosvojitve) in od 3. letnika dalje tudi vzgoji otroka, mi je nekako uspelo narediti vse izpite in prilezti do diplome. “Hja, na FDV-ju jih talajo skoraj zastonj!” To slišim pogosto. Največkrat seveda s strani 35-letnih ‘študentov’, ki še vedno živijo doma, stagnirajo v 2. letniku in tarnajo, kako se v Sloveniji ne da dobiti dobre službe, zato da čakajo na ‘pravo priložnost’, ki (zanimivo) nikoli ne pride. Naj jim zaupam: na FDV ni nič zastonj! Pošteno sem oddelal vsak izpit in ga tudi pošteno plačal. Približno milijon in pol me je koštal študij. V stari valuti, se razume. Plačal sem ga sam. Zaključil sem ga z zelo kvalitetnim diplomskim delom. Še danes mi je v ponos. Ocenjen sem bil z oceno 10, ob tem sem bil ad1: predlagan za Prešernovo nagrado (ki je nisem dobil), ad2: povabljen kot gostujoči predavatelj študentom varnostnih študij (povabila zaradi moralnih zadržkov nisem sprejel) in ad3: povabljen k oddaji članka za revijo ‘Družboslovne razprave’ (ki ga zaradi vsebinskih razhajanj ob menjavi urednika nisem nikoli oddal). Skratka, veliko se je obetalo, zgodilo pa bolj malo. Kljub temu pa mi je ostala omenjena naloga in seveda … moralna zmaga!

3. ROKOV TEK (1. polmaraton)
pic9999.JPG
Dolgo sem delal zanj. Moj prvi polmaraton. Sledila sta mu še dva, potem pa poškodba, ki mi je za nekaj časa porezala krila. Sledil je povratek, na katerega nisem nič manj ponosen kot na prvo ‘polovičko’. Cilji za to sezono so nekoliko nižji kot bi bili sicer, vseeno pa upam, da bo že naslednje leto v oklepaju pisalo ‘1. maraton’.

4. POEZIJA
Kitarski instrumentali, pesmi (nekatere uglasbene, druge ne) in poezija – moji soneti, verzi in tudi tiste nedokončane misli, napol napisane rime, nezaključeni delci, ki še čakajo, da jih oblikujem v celoto. Morda jih bom še danes, morda nikoli. Tudi na nikoli objavljeno zbirko ‘Kurc pa taka pesem’, ki (zdaj to vem) nikdar ne bo ugledala luči sveta, sem po svoje ponosen. Ta projekt je žal že romal v smeti, vseeno pa ponujam na vpogled en drobec: naslovno pesem zbirke.

Kurc pa taka pesem!

Mrtve črke na papirju,
oropane ločil in rime,
ni stopice, ni ritma,
tu ni pesniške prvine.

Razkrije misel se le meni,
ki sem spisal skropucalo,
kdor prebere umetnijo,
zavrže jo kot slabo šalo.

Škoda, kljub goreči želji,
stihe mi najeda plesen,
ponavljam misel vedno isto:
“Kurc pa taka pesem!”

5. ŽIVLJENJE
Ja, sliši se precej naduto (verjetno zato, ker tudi je). Ampak ponosen sem na pot, ki sem jo prehodil. Seveda so stvari, ki bi jih spremenil, če bi jih lahko in so situacije v katerih bi odreagiral drugače. Imel sem svojo mero slabih dni in spoznal nekaj obrazev, ki so iz mene izvlekli tisto najslabše. Vendar ko se obrnem nazaj, imam čisto vest. Vedno sem skušal pomagati in prisluhniti, če je le bilo v moji moči. Edino kar obžalujem in moj edini neuspeh je dejstvo, da obstajajo ljudje, ki o meni mislijo najslabše, kljub temu, da so mi nekoč bili blizu. Ni jih veliko, vendar so tam nekje v senci. Groteskni spomeniki, ki me opominjajo na napake, ki sem jih storil sam. Napake, ko jim nisem znal prisluhniti ali pa napake, ko sem jih prostovoljno spustil v moje življenje…

Ekola, za vse, ki ste zdržali do konca: bila je to moja petorka. Moj uspeh. Moje zmage in moj ponos. Če mi tudi vi zaupate svoje, jih bom seveda z veseljem prebral, v kolikor bi jih raje zadržali zase pa tudi prav. Vsake toliko pa se le ozrite nazaj in se spomnite zmag, ki ste jih dosegli v preteklosti. Na ta način je gotovo lažje obvladovati poraze, ki nam mnogokrat presekajo pot in odrežejo krila.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev »

  1. zloba77 pravi,

    6.06.2007 ob 14:29

    :)

    otrok? jasno, no. 1. poezija? he … kurc pa taka poezija. tek? a je nujno treba? život? pa ide … ampak diploma … ta je pa vrhunska. in si jo prav moral zraven zlimat … hvala … za slabo vest … pa nekaj ur branja. tema je namreč fenomenalna;)

  2. sosedsosed pravi,

    6.06.2007 ob 14:39

    Ok, tisti bickel ti še pofarbam, ampak diplomske ti pa tut slučajno ne grem pisat! :D

    Tema se je pa res izkazala za hvaležno. Eden od članov komisije je rekel, da se mu je na trenutke zdelo da bere kriminalko, ne pa diplomsko delo…

  3. zloba77 pravi,

    6.06.2007 ob 15:33

    ti je tudi ne dam za pisat … ni šans;) lahko pa namesto mene narediš še preostali tri izpite …. plačam dva uniona na izpit.
    zavidam pa ti … izbrano temo;)

  4. LegendarisLegendaris pravi,

    6.06.2007 ob 17:54

    Za tvoje diplomsko delo si bom pa, kot navijač Olimpije, prav čas vzel in ga prebral.

    Drugače pa… simpatičen izbor stvari na katere si ponosen.

  5. sosedsosed pravi,

    6.06.2007 ob 18:07

    ta zlobna… mogoče, ampak res samo mogoče, me prepričaš z dvema šleperjema uniona … na izpit … ;)

    zagrizi kolega! o olimpiji verjetno ne boš izvedel prav veliko, o navijaški subkulturi pa prav gotovo.

  6. zloba77 pravi,

    6.06.2007 ob 19:46

    eh … sranje … bom pa sama …

    *težko zavzdihne … pa gre na laško:-p*

  7. sosedsosed pravi,

    6.06.2007 ob 19:58

    naj se ti zatakne! :-P

  8. kandelakandela pravi,

    6.06.2007 ob 22:59

    Lepo! Fajn napisano! Človek res rabi nekaj, na kar je ponosen, pa ne samo neke materialne stvari! Se mi pa zdi, da je najlepše, če imaš čisto vest, ker veš, da si se za vsako stvar v življenju res potrudil. Pa še to … vsaka stvar je za nekaj dobra. :D

  9. zloba77 pravi,

    7.06.2007 ob 09:48

    kdo je sedaj zloben?? jaz se pa sem se včeraj čudila, zakaj mi pivo ne gre po grlu … da o mačku danes … ne govorim;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !