11.07.2007

Družbena vloga napitnine

Objavljeno v Žlica vegete 11:28 avtor sosed

Včeraj sem dotično gospodično peljal na pozno kosilo oz. zgodnjo večerjo v eno izmed meni ljubih restavracij. Kljub temu, da so najboljšo toskansko jed umaknili z jedilnika (banda!), sva se v prijetnem ambientu in ob odlični postrežbi dobro najedla, spila vsak po deci sauvignona, se pomenila in se imela tudi sicer zelo lepo. Ker v denarnici poleg plastike nisem imel drugega kot par kovancev, sem ob odhodu plačal s kartico, ob tem pa sem se znašel v dilemi. Napitnina…

Natakar, ki naju je stregel, je bil odličen: prijazen, potrpežljiv, duhovit, sproščen … bil je vse tisto, kar dela dobrega natakarja in, če bi imel pri sebi gotovino, bi mu z veseljem pustil kak ojro viška. In to kljub temu, da puščanje napitnin sicer pri meni ni stalna praksa. Včasih dam, ne pa vedno. Ker sem plačal s kartico je bil znesek fiksen – on je potegnil kartico, jaz vtipkal kodo, stisnil enter in posel je bil sklenjen. Brez napitnine. Ko sva vstala od mize, sem celo pomislil, da bi pustil kak cekin kar tam, ampak se mi je zdelo, da bi vse skupaj lahko izpadlo že malce žaljvo. Zato sem samo oblekel jakno in se ob izhodu še enkrat zahvalil natakarju ter zaklučil zgodbo z ‘živjo in lep dan’.

Sem pa kasneje razmišljal o dogodku. Zakaj sem se pravzaprav počutil skoraj dolžnega pustiti napitnino prijaznemu natakarju, ki je konec koncev le opravljal svoje delo? Delo, ki je v takšni restavraciji najverjetneje precej dobro plačano. Še pred nekaj leti so bile napitnine redkost (ali pa sem zahajal na napačna mesta?), danes pa vse bolj postajajo obveza. Zakaj? Natakarji nočnih klubov in restavracij zaslužijo veliko. Bistveno več, kot denimo v ZDA, kjer je napitnina praktično vključena v plačo in predstavlja največji kos zaslužka. Tam so zadeve drugače urejene. Tam se cele generacije študentov izšolajo s pomočjo napitnin, ki jih prejmejo s strežbo. Napitnine kot korektura (pomanjkanja) socialne politike. Pri nas pa je napitnina zgolj dodatna stimulacija. Zaslužek poleg plače, uspešnosti in ostalih dodatkov, ki jih prejema delavec (seveda pod pogojem, da ne dela na črno). Ali je torej napitnina, vsaj v tem prvotnem, izvornem pomenu, res smiselna? Je družbeno koristna?

Gremo dalje… Kje običajno puščamo napitnine? Na eni strani so tu taksisti. Ok, štekam. Čeprav redko uporabljam njihove storitve, tudi sam običajno zaokrožim navzgor ali pa, če je voznik res dobra družba, dodam znesku še kak €. Preprosto zato, ker bi želel, da je takšnih taksistov več. Vendar, ostanimo pri gostinstvu. Dobil sem občutek, da se napitnina začne kazati kot občutek dolžnosti v elitnih lokalih in restavracijah. Ali po domače: bolj ko je plac fensy, več se pričakuje od stranke. In to kljub dejstvu, da so cene že tako navite do neba. Ko denimo v As-u poravnaš račun s plačilno kartico, imaš na dnu izdanega računa prazen prostor, kamor kot stranka lahko vpišeš višino napitnine, ki ti jo nato potegnejo z računa. Nihče te ne prisili, a sugestija je definitivno močna…

In ravno to je tisto, kar se mi pri celotni zadevi z napitnino zdi najbolj banalno. Napitnina se pričakuje tam, kjer so vsi dobro plačani in kjer se (tudi brez nje) obračajo veliki denarji na vseh nivojih. Nasprotno pa se izčrpane delavke v raznih malih privat lokalih, Mercator-barih in podobnih pajzlih kljub nizki plači in slabim pogojem dela, lahko obrišejo pod nosom. Tam ni kul pustiti napitnine. Pa zakaj bi? Saj se ti češpla kelnarska niti nasmehnila ni, ko si jo prijel za rit, a ne?

Na podlagi zgornjega bi torej lahko zaključil, da je puščanje napitnine (vsaj pri nas) en velik šmorn, ki smo ga uvozili iz tujine pa še sami ne vemo točno zakaj. Gotovo ne zato, da bi omogočili bolj kvalitetno življenje tistim, ki sicer zaslužijo (pre)malo. Niti ne zato, da bi spodbudili gostince k večjemu zaposlovanju za manjše stroške. Kaj šele zato, da bi prek napitnin nekemu študentu iz periferije omogočili lažje šolanje in plačevanje drage najemnine tam daleč v mestu. Ne. Pri nas je (tudi) napitnina očitno statusni simbol. Jaz dam, ker lahko dam. Ne, ker bi želel dati ali hotel pomagati, temveč zgolj zato, ker si to lahko privoščim!

  • Share/Bookmark
 

13 komentarjev »

  1. nada pravi,

    11.07.2007 ob 12:49

    Tvoja misel o pomenu napitnine za nasmeh in prijaznost,je po mojem mnenju zmotna. Elementa nasmeh in prijaznost sta obvezna v opisu del, zato stranka ni dolžna plačevat dodatka oz.napitnine.V vsaki hiši imajo knjigo “pritožbe in pohvale” hvaležen gost lahko izkaže pisno pohvalo, katero delodajalec upošteva v obliki nagrade-stimulacije-po pravilniku. Meni so bolj ljube pohvale in zahvale kot pa napeljevanje k črnemu fondu.Sem oseba, ki se pogosto izražam v knjigah od napak,nerodnostih,izboljšavah in tudi pohval.

  2. :-) pravi,

    11.07.2007 ob 12:50

    Sem pomislila, kje/kdaj jaz dam napitnino… Definitivno pri frizerki. Pa ne znam povedat zakaj… Morda? zato, da naslednjič, ko morda spet pridem, ne bom odšla ven s tisto podobo Britney Spears o kateri se je toliko govorilo… ;-)

  3. Kepic DavidKepic David pravi,

    11.07.2007 ob 12:59

    Ja sem mel včeraj tut štorijo ko smo šli s prjatli na pico. Pa naročimo pjačo, pico in lepo sedimo v piceriji kakšni 2 uri mogoče še več. Pokličemo natakarja, naj prinese račun. Najprej se je zelo dolgo obiral nato pa le prinesel pildek na keterem je pisalo 19,40 €. OK naštimamo 19€ in dva kovana po 0,20€. Hinavsko se je zasmejal in naglasn nesramno rekel “kaj napitnine pa nič”? Vredu razumem da pač pali na napitnino sam ne morš pa tko rečt no. To je vendar dobra volja gostov…

  4. sosedsosed pravi,

    11.07.2007 ob 13:01

    @nada: se strinjam, da je takšno razmišljanje zmotno. zato pa sem zapisal:
    “Zakaj sem se pravzaprav počutil skoraj dolžnega pustiti napitnino prijaznemu natakarju, ki je konec koncev le opravljal svoje delo? Delo, ki je v takšni restavraciji najverjetneje precej dobro plačano”

    @:-): mogoče bi ti pa takšna frizura pomagala pri hitrejšem teku – aerodinamika in to.. :)

    @Kepic David: K takemu se nikoli ne bi več vrnil…

  5. :-) pravi,

    11.07.2007 ob 13:14

    :-) Vidiš, vidiš, prišparala bi, pa še hitrejša bi bila! Ne bi bilo slabo! Bom premislila, ko bom naslednjič na tem, da dam napitnino! ;-)

  6. dronyxdronyx pravi,

    11.07.2007 ob 13:52

    Mene osebno napitnine motijo tako kot arabski sistem pogajanja za ceno. Povej koliko nekaj stane, jaz pa plačam do centa natančno in adijo. V tujini si lahko dostikrat v zadregi, ker ne veš, ali je napitnina vračunana v ceno ali ne in kakšna naj bi sploh bila. Recimo to, kar je za londončana sramotno majhen drobiž, je lahko za nekoga nekje drugje napitnina, da se mu še nekaj dni smeje. In nenazadnje bistvo, kot si že sam omenil. Običajno na račun napitnine dobijo še kakšno plačo ali več natakarji v elitnih restavracijah in hotelih, kjer se gibljejo ljudje, za katere je 5 evrov drobiž, na drugi strani pa delavka v mercatorijevm supermarketu, ki dobi mesečno morda 400 evrov plače, ima na koncu dneva lahko še minus, ki ga pokrije iz svojega žepa, ker so jo okrog prinesli na blagajni.

  7. nitka pravi,

    11.07.2007 ob 18:30

    Jst nikol nič ne pustim… :D Zdej bom pa tak študentka… in študentje itak nimajo keša! :D :D

  8. kofetarica pravi,

    11.07.2007 ob 23:13

    napitnina? zakaj pa ne, če se je lepo izteklo z dotično gospodično. mogoče se ne bi, če bi gospod natakar nakremžen premišljeval o žulju na levem nožnem mezincu…

  9. naivnamiza pravi,

    12.07.2007 ob 00:41

    Jaz pa napitnin ne razumem. Če mam denar, puščam, plačam vsem po vrsti, če ga ni, pa konc veselja in konc napitnin. Pa je. Simpl ko pasulj :)

  10. feniks pravi,

    13.07.2007 ob 21:45

    Bom malo razmišljal sproti. Slaba stran napitnine? Hm, recimo, da z njo delam tisto kar bi pravzaprav moral početi lastnik lokala – stimuliram zaposlene.
    Še kakšna slaba? Ja, zaposleni začnejo ločevati med tistimi, ki napitnino dajejo in ostalimi. In niso več prijazni do ostalih. Tudi to se dogaja.
    Dobra stran, hm, ja neka simbolična napitnina je izraz naklonjenosti in pohvale na kaj večjega pa se s časom začne že preresno računati.
    Še pripomba: vem za nekatere elitne lokale v katerih je plačilo osebja bolj simbolično kot ne, ker se delo v takšnem lokalu šteje kot referenca za naprej in ker se prepušča osebju, da naredi vse, da si potem obeta napitnino.
    Sicer pa menim, da bi jo bilo treba prepovedati. Odkar je že, je že ves čas na tapeti. Osebju bolj kot ne selekcionira pozornost, delodajalcem pa daje potuho za manjše urne postavke. Polega tega si jo v nekaterih lokalih prilastijo šefi in gre za neobdavčen prihodek v tem primeru res tam kjer že tako niso reveži.

  11. feniks pravi,

    13.07.2007 ob 21:54

    Ja, pa še to. Prav v gostinstvu z možnostjo, da gost določa višino plače povzročajo travme pri osebju, ki mora shajati z marsikaterim patološkim primerom gosta, ki je gost zgolj zato, ker sicer ne dobi pozornosti nikjer drugje. Ne dobi jo pa zaradi svojega nesprejemljivega vedenja. Zato pa si jo “kupuje”. Bolano. Takšni ljudje ubijajo bolj kot pasivno kajenje.
    Gre za izrazit S/M odnos, ko gost muči strežbo, na koncu ji pa izpove ljubezen z napitnino.

  12. nada pravi,

    14.07.2007 ob 09:41

    napitnina je odraz poklicne diskriminacije, ako natakar napitnino prejme od vsakega gosta v svojih 8 urah pride do hude davčne utaje medtem ko je za prijaznega policista, uradnika,sodnika,zdravnika napitnina,darilo nesprejemljivo tretirano kot podkupnina, ki je kazniva.Tudi sama menim da je kakršna koli oblika šenkavanja denarja zgolj zasebna odločitev posameznika toda skrajno nedopustna v javnih prostorih,lokalih,servisih,uradih…..naučimo se spoštovati denar in zahtevati račun.Čisti računi dobri prijatelji.

  13. simon79 pravi,

    16.07.2007 ob 11:08

    Čisto iz prve roke, ker sem se v študentskih letih ukvarjal tudi s kelnarjenjem v enem izmed (takrat) “fancy” lokalov. In lahko povem, da sem se pri vsakem gostu enako potrudil, pa če je dal napitnino ali ne. Kar se pa blaznih zaslužkov tiče je pa tako, da si ob dobrem dnevu lahko imel kakšnega jurja napitnine, največ je bilo enkrat, ko se je nabralo skoraj 2 jurja. Pri tem, da si pa naredil skoraj 400 jurjev prometa.
    Lahko pa povem, da ti napitnina, pa kakršnakoli že, zelo polepša dan. In s tem razlogom jo pustim natakarjem, za katere mislim, da si jo zaslužijo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !