17.08.2007

Otroci z drugega planeta (10.)

Objavljeno v Otroci z drugega planeta 11:37 avtor sosed

»To torej počneš, ko se ostali mulci učijo in delajo naloge?!«
Pogoltnil sem slino, pogledal prestrašenega Bajsija, se obrnil in skušal umiriti situacijo: »Oprosti, nisva razmišljala. Ne bi smela kaditi in obljubim ti, da se ne bo ponovilo. Samo zanimalo naju je, kakšen občutek je, ker vsi kadijo, ampak zdaj vidiva, da nama čiki sploh ne pašejo. Pravzaprav se ne počutim dobro, mislim, da mi je slabo in ….«
Ne vem, če so moje besede sploh prišle do njega. Gledal me je s svojimi izbuljenimi, krvavimi očmi in na pol odprtimi usti ter hkrati skušal zadržati ravnotežje. Slednje mu je le stežka uspevalo. V kotičkih ustnic se mu je nabrala posušena slina, neobrita lica pa so imela čuden vijolični odtenek, ki se je pojavil vedno, ko je vase zlil nekaj kozarcev več kot bi smel. Mastni in razmršeni črni lasje so mu v pramenih padali prek čela na oči, kljub temu pa jim ni uspelo skriti steklenega pogleda. V njegovem izrazu ni bilo niti najmanjše sledi veselja, ljubezni ali človeške topline. Pravzaprav tega ni bilo moč zaslediti celo v redkih trenutkih treznosti. Velikokrat sem ugibal, če je vse dobro v njem uničil alkohol, ali pa je bil Vito tak že od nekdaj in je bil alkohol zgolj sredstvo, s katerim je na stežaj odprl vrata vsem demonom, ki so si v njegovi duši očitno uredili stalno bivališče. »In kaj sem ti rekel glede vabljenja kurčeve mularije v moje stanovanje!? Da mi sem nikoli več ne pripelješ nobenega paglavca! Jasno?« V hropečem glasu je bilo moč prebrati sovraštvo in bes. Iz ust mu je smrdelo po alkoholu in suhi salami – vedno kadar mame cel dan ni bilo domov, je jedel salame in poceni klobase. To je počel celo takrat, ko mu je mama prejšnji večer skuhala kosilo za naslednji dan. Vendar »pogretih ostankov«, kot ji je večkrat zabrusil, ni maral jesti. Vito ni odnehal. Tudi tokrat je hrepenel po prepiru: »…da mi bodo neki tuji pankrti stikali po stanovanju? Meni že ne, pizda! Ne hodim zato v službo in se žrtvujem zate in tvojo prekleto mat. Ti pa mi vračaš tako, da jih vabiš sem?« Zdaj se je sklonil proti Mihi, ki se je kar pogrezal sam vase: »In kdo je sploh ta debeluh?«
- »Khm, d-dober dan, gospod, jaz sem…«
- »Si prišel vohljat, če imamo kaj, kar bi lahko sunil in prodal na ulici, a? Poznam take barabe kot si ti in tudi vem, kako je treba z njimi. Prekleti vohljači… V službi jih srečujem vsak dan! Veliko jih je bilo, ki so se igrali z mano in povem ti, da so vsi slabo končali…«
Vedel sem, da moram prekiniti to agonijo. Če se spravi na Miho, si nikoli ne bom odpustil. Že sedaj mi je na ramena nakopal novo sramoto, ki me bo spremljala vsakič, ko bom prijatelja pogledal v oči.
- »Pusti ga pri miru. Miha ni nek paglavec, ampak prijatelj in to boljši od vseh tistih tvojih pijancev iz bifeja. Poleg tega pa tole ni tvoje stanovanje, temveč je bilo last mojega očeta, torej sem jaz tisti, ki bi moral … « Nisem utegnil dokončati stavka. Čeprav sem ga pričakoval, je udarec prispel tako nenadno, da se nanj nisem uspel pripraviti. Zavrtel sem se na petah in padel po tleh, ob tem pa z glavo za las zgrešil rob postelje. V ušesu sem slišal piskanje, ki ga je povzročila močna klofuta, lice mi je gorelo, iz počene ustnice mi je kapljala kri, v oči pa je sama od sebe vdrla voda.
Skozi meglo v katero sem bil ovit za nekaj trenutkov, je s pomočjo starega kasetofona k meni zaplaval stih Marka Knopflerja, edinega od vpletenih, ki ga je dogajanje pustilo hladnega.

»He got the action, he got the motion,
Yeah, the boy can play,
Dedication, devotion,
Turning all the night time into the day…
«

Kot da bi izzival svojo srečo, je pel svojo pesem, tako kot že tisočkrat prej. Nemoteno. Neprizadeto. Ne vem zakaj, vendar to me je napolnilo z jezo. Krivice, ki sem jih občutil vsak dan in sem jih dotlej bolj kot ne ponižno sprejemal, so začele siliti na plan. Verjetno so ves ta čas kuhale nekje pod površjem in čakale na pravi trenutek in spodbudo, da izbruhnejo na površje.

Beri dalje

Na začetek zgodbe

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !