12.09.2007

Teža zavrnitve

Objavljeno v Ko piše srce 11:09 avtor sosed

Ti je kdaj kak “ne” odmeval v glavi dovolj dolgo, da je preglasil vse ostale misli? Si se kdaj nič hudega sluteč zaletel v stop znak, ki se je vzel od nikoder? Se še spomniš kako te je potem bolela glava?

Zakaj tako težko prenašamo zavrnitev? Pa naj bo kakršna koli. ‘Danes nimam časa zate’, ‘rad bi bil malo sam’, ‘pusti me, boli me glava’, ‘nočem se pogovarjati’ in ‘ne da se mi več ukvarjati s tabo’, so le tisti najbolj klasični. In skoraj vedno povzročijo v najboljšem primeru razočaranje, v najslabšem pa odprejo vrata pekla, skozi katera se potem usujejo vsa bremena zveze. Sedanja in pretekla, realna in izmišljena, smiselna in banalna. Takrat pa mnogokrat ni poti nazaj…

Kako težko včasih padejo besede. Še bistveno hujša pa so dejanja. Ko ti nekdo pokaže, da mu je vseeno zate, da mu ni mar, kako se počutiš in to stori tako nazorno, da je odveč vsaka beseda. Ko te oseba, ki ti pomeni največ, pusti kot ribo na suhem loviti zrak. Pusti te samega z razočaranjem. In temnimi mislimi. Obrne se in odkoraka stran. Kot da si tujec. Nepomemben in premajhen, da bi se ukvarjala s teboj.  Nepomembni in majhni pa so tudi občutki s katerimi se spopadaš. Nepomembni za njo. Ali njega… Situacija je namreč povsem hipotetična…

  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev »

  1. zlobazloba pravi,

    12.09.2007 ob 11:15

    hvala bogu … za hipotetične situacije ;)

  2. buba švabebuba švabe pravi,

    12.09.2007 ob 11:53

    Nekaj mora bit narobe z mano, ker mene take stvare ne ganejo več sploh… :-|

  3. Tina pravi,

    12.09.2007 ob 12:12

    Hmmm, a si pomislil, da je mogoče v takem momentu tudi tej osebi težko, pa da se na drugačen način kot ti spopada z naporno situacijo?
    Se pa pridružujem Zlobi ;)

  4. likard37likard37 pravi,

    12.09.2007 ob 15:03

    “skoraj vedno povzročijo v najboljšem primeru razočaranje, v najslabšem pa odprejo vrata pekla, skozi katera se potem usujejo vsa bremena zveze. Sedanja in pretekla, realna in izmišljena, smiselna in banalna. Takrat pa mnogokrat ni poti nazaj…”

    z olajšanjem sem prebral ta (spet ) zelo dober opis . Ja, that’s me!
    Z olajšanjem pa zato, ker sem misli , da sem samo jaz v takih situacija takšen idiot! :) in da se le jaz namesto, da bi reševal probleme zaprem v svoj svet, kjer premlevam stare težave in skupaj z njimi tonem in sem vse bolj oddaljen od (na začetku) enostavne rešitve.

  5. strojnikstrojnik pravi,

    12.09.2007 ob 17:56

    So dnevi, ko rabimo odlično podporo. Vse kar je takrat “samo” zelo dobro, se nam zdi slabo…

  6. striti pravi,

    12.09.2007 ob 18:09

    bohdej
    NE ti pomaga, da bolj spoštiuješ MOGOČE.
    kola je, pa nč drgač.

  7. dmashinadmashina pravi,

    12.09.2007 ob 19:16

    zavrnitev naj bi bila najboljši afrodiziak. NOT! Zavrnitve me niso nikoli sprovocirale, da bi se še bolj trudil. Vsaj na čustvenem področju ne. Mogoče pa to povsem podzavestno delam… to, da se trudim. Vedno me pa najboj potolaži, če so vloge kdaj zamenjane. :evil: Shallow, I know.

  8. Lisica pravi,

    12.09.2007 ob 22:38

    Se bom kr sama na križ prbila, zgodba gre pa nekako tako.
    Predstavljaj si, da bi te madam čez 30 let seznanila s sedaj znanim dejstvom in mogoče 15 let mlajšim prijateljem. Oceni kaj bi se sesuvalo takrat. Spoznanje, da je skoraj cel lajf hipoteza. Šit. To šele boli in takrat verjemem, tolažba ne zaleže.
    Nedvomno boli, biti postavljen pred dejstvo, ni lahko in si raje ne predstavljam. Je pa tovrstna iskrenost morda samo priložnost, ki jo zaradi bolečine ne vidite. Dejstvo je, da ste še vedno v najboljših letih, brez večjih učinkov gravitacije in kar je najbolj pomembno, good marriage material.
    Zdej grem pa po žeblje in dilco ;) .

  9. dmashinadmashina pravi,

    12.09.2007 ob 23:06

    Dober reality check. :)

  10. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    13.09.2007 ob 00:06

    Jej, upam da ni kaj narobe in da je stvar res zgolj in samo hipotetična. Drugače pa so takšne situacije meni še kako dobro znane… A na srečo sem uspel razčistiti s preteklostjo, še preden je ona z mano

  11. sosedsosed pravi,

    13.09.2007 ob 07:43

    zavrnitev v postelji je samo ena od možnih zavrnitev in nisem imel tega v mislih. tudi nič drastičnega se ni zgodilo: bila je težava in bil je nesporazum, zgodila se je zamera, slaba volja in odvil se je pogovor. v vmesni fazi sem pa vse skupaj zlil na blog. čustva, ne problema. problema, ki ga zdaj itak ni več. ker je bil tako ali tako vedno samo … hipotetičen…
    hvala vam za skrb

  12. dmashinadmashina pravi,

    13.09.2007 ob 07:56

    zato pa je blog. :D

  13. Pegaz pravi,

    16.09.2007 ob 00:16

    OK, dobro, da je mimo.
    V prihodnje pa v razmislek:
    - če do tega (zavrnitve, spopada, konflikta pač) pride zaradi nesporazuma, je na tebi, da ga rešiš (ali se trudiš za to) – če ti je seveda do tega. Bolj, ko te prizadane, večja je tvoja motivacija.
    - če ni nesporazuma ali krivde s tvoje strani, če se prepričaš, da nisi kriv ti, potem zberi svoje samoljublje in se zaščiti. Poskrbi zase.
    Konec koncev “you have to live to fight another day”.
    Držim pesti.

  14. ninaaninaa pravi,

    18.09.2007 ob 22:09

    Ko te oseba, ki ti pomeni največ, pusti kot ribo na suhem loviti zrak…

    hudo dober stavek…in ja, grozno je :(

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !