13.09.2007

Košarka, Grki in EURO 2004

Objavljeno v Poezija, Žlica vegete 08:22 avtor sosed

Novica dneva: slovenska košarkaška reprezentanca se bo v četrtfinalu evropskega prvenstva v košarki pomerila z reprezentanco Grčije. Počili se bomo z aktualnimi evropskimi prvaki! Potihem sem si sicer želel zmage nad Litvo in četrtfinalni boj proti sosednjim Hrvatom, ampak tudi zmaga nad prvaki bo čisto ok. Seveda se malo bojim, da bodo boljše reprezentance oz. ekipe, ki znajo tempirati svojo formo, eksplodirale šele v zaključnem delu prvenstva, ampak po drugi strani verjamem, da naši še niso rekli zadnje besede. In tudi če se ne uvrstijo dalje, jim nimamo kaj zameriti. Dokler bodo grizli in se borili tako kot so se do sedaj.

Ob tej priliki pa sem se spomnil nekega drugega evropskega prvenstva. Tistega nogometnega na Portugalskem, ko so Grki popolnoma nepričakovano šokirali Evropo in postali svetovni prvaki. Tisto prvenstvo je bilo resnično nekaj posebnega. Že na otvoritveni tekmi z domačini, ki so jo prav tako dobili Grki (1:2), smo gledali ekipi, ki sta se skoraj mesec dni kasneje srečali v finalu. Kdo bi si takrat mislil, da se bo tako razpletlo. In kdo je pred prvenstvom v košarki tri leta kasneje računal na takšno igro naše zdesetkane reprezentance?

Po Euru 2004 sem za šalo skracal ‘odo Grkom’ in danes sem jo zaprašeno izbrskal iz arhiva. Potihem pa upam, da bomo letos peli hvalnice našim košarkašem. Naj Grki prepustijo prestol evropskega prvaka še enemu presenečenju: Sloveniji! Si predstavljaš? V finalu proti Litvi! Za eno piko! S trojko Lakoviča v zadnji sekundi! Dvorana na nogah! Ples igralcev na sredini igrišča! Pokal dvignjen visoko nad Rašovo glavo! V ozadju pa Freddie in We are the champions… Lep film, ni kaj…

Heroji aren

Narod združen!
Objeta gospodar in suženj.
Se je s koncem že začelo,
da v isti rog bi dolgo pelo.

Skrbi zaprašene,
pozabljene, želje potešene.
Ni uspelo državi, monarhu,
ne imamu, župniku, ne patriarhu…

Izklesani maliki,
zlata teleta v besedi in sliki.
Preudarnost, predrznost mladosti,
tokrat sta pili iz vrelca norosti.

Heroji aren!
glas se ponese vse tja do Aten.
Danes ‘malaka’ smeji se pod brki -
kapa dol… bravo Grki!!!

Sosed

  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev »

  1. psychopsycho pravi,

    13.09.2007 ob 11:03

    je ze bolje tako – proti grkom imamo vsaj sanse, proti hrvatom pa ne znamo zmagat.

  2. sosedsosed pravi,

    13.09.2007 ob 11:08

    no ja, v Beogradu se nam je izšlo, pa so imeli boljšo ekipo kot sedaj. Je pa res, da je na ‘derbi’ tekmah, kjer je še poseben naboj, kvaliteta in forma velikokrat v drugem planu…

  3. pet-in-g-sekspet-in-g-seks pravi,

    13.09.2007 ob 11:14

    skačem, skačem!!

  4. sosedsosed pravi,

    13.09.2007 ob 11:25

    …ker si sloven’c?

  5. TiNaTiNa pravi,

    13.09.2007 ob 12:36

    naj fikcijski film zamenja zanr in postane resnicna zgodba!!! bomo navijal in drzal pesti :-D

  6. Kepic DavidKepic David pravi,

    13.09.2007 ob 15:25

    Sosed ena mejčkna napaka…Grki so postali evropski in ne svetovni prvaki :) Drugač pa bojo naši preklopil na turbo in pomoje zmleli Grke…sm si pa tud jst želu Hrvate…če ne zarad druzga, zato da se jim maščujemo za tisto nesramno tekmo kvalifikacij nogometnih za EP 2004. Sj ekipni športi se lahko tkole povezujejo ane? :D

  7. sosed pravi,

    13.09.2007 ob 17:20

    ih… lapsus… Grki so na evropskem prvenstvu postali svetovni prvaki in šokirali Evropo?… bravo sosed! to se pa tako dobro sliši, da sploh ne bom popravljal! :) ))

  8. dmashinadmashina pravi,

    14.09.2007 ob 00:24

    …in potem svizec zavije čokolado v folijo. Šala. :D Jaz si isto želim. Malo prej sem se pogovarjal s frendom in mu tko čist avtomatsko rekel, da se dobimo v nedeljo, ko naši igraju v finalu.
    Jaz sem si ful želel Hrvatov v četrtfinalu. Zmaga proti njim bi bila slajša kot bo zmaga proti Grkom. Mogoče pa jih dobimo v finalu. :evil:

  9. Nina pravi,

    14.09.2007 ob 13:38

    men ni tok pomembn proti komu igrajo (čeprav je res, da so ene zmage res slajše od drugih), mi je pa super jih vidt tako uigrane in borbene, zame je poanta košarke, da se zraven maksimalno potrudiš in uživaš – čeprav na takih tekmovanjih je zraven zihr še ogromen pritisk in zato še toliko bolj spoštujem vse ekipe, katere uspejo ostat homogene in uigrane.

  10. pet-in-g-sekspet-in-g-seks pravi,

    15.09.2007 ob 12:19

    dan potem … jaz utrujen.

  11. Roman pravi,

    24.09.2007 ob 09:33

    »Kronično izgubljanje pomembnih tekem oz. končnic je lahko tudi projekcija nezavedne želje matere, ki kot virus biva v intrapsihičnem Drugem slovenskih velemojstrov okroglega usnja, ki mu rečemo žoga. To kronično, če že ne kar patološko izgubljanje najpomembnejših tekem, je očitno posledica dejstva, da je ideal slovenske matere oz. žene simbolno kastriran, da ne rečem karierno ‘impotentni’ mož – oče njenih sinov. Le-ti ob takšnem kolapsiranem liku očeta ne morejo zmagati odločilnih trenutkih. Ostale nacije npr. nimajo teh problemov. Kronični porazi so v bistvu logičen proizvod želje falične slovenske matere, katere (domnevne) ideale imajo sinovi ponotranjene v nezavednem, v svojem (intrapsihičnem) Drugem. Neizprosni Drugi (mati) je v bistvu tisti, ki od športnika nezavedno terja poraz, on pa se tega ne zaveda. Porazom, ki so postali že kar del nacionalne žogarske identitete, so proizvod materinega faličnega odnosa do njihovih mož. In ubogi sinovi nezavedno sklepajo, da je ideal maminega moškega kronični poraženec – prav takšen, kot ga je od svojega domnevno ljubljenega moža terja ‘patološka’ (falična) mati. Zato so porazi slovenskih športnikov nemalokrat prav odraz te mamine (patološke) želje, ki se je naselila v nezavedno povprečnega slovenskega (žogarskega) športnika. Uničujoča nezavedna fantazma, ki je nažrla samozavest slovenskih žogarskih športnikov se glasi: »Preljubi moj sin: rada te imam, če izgubljaš – ljubim te, ker si na las podoben svojemu očetu, kroničnemu ‘luzerju’…« Vidite, tudi ti pogubni scenariji so proizvod feminizma in sodobne emancipirane slovenske ženske, katere nezavedni ideal je (simbolno) kastrirani moški…
    OK – res je: s Francozi (za 7. mesto) so se naši fantje iz protesta nekako pobrali, in to prav v končnici, ki so jo prejšnji dve tekmi tako kronično slabo odigrali. Zaradi nekakšnega super-kompenzacijskega obrata so si sami očitno šli na živce. Telo in psiha sta jih začela ubogati zaradi besa in principa. Če bi izgubili še to, tretjo zaporedno tekmo, se celo življenje ne bi pobrali – očitki in konstrukt nezavednega dvoma, bi bil večno vkoreninjen v njihovo nezavedno samopodobo. In da so to uspeli, so vendarle morali imeti tudi določene dispozicije iz otroštva. Torej situacija le ni tako črna?«

  12. sosedsosed pravi,

    24.09.2007 ob 09:58

    ok… na ta način pa res še nisem razmišljal o zadevi… zanimiv pristop.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !