25.09.2007

Biti dober včasih ni dovolj…

Objavljeno v Ko piše srce, Solze 20:40 avtor sosed

Ko sem bil mali Sosedek, so mi pravili, da znam peti. Da imam posluh in dober glas. Nastopal sem na vseh šolskih prireditvah. Pel sem ‘Mamica je kakor zarja’ ob dnevu žena, in pel o modrih, rdečih in belih balonih ob nekem državnem prazniku tistih časov. Pel sem tudi v zboru. Ko zbor ni bil več kul sem nastopil solo, s klaviaturo. Dejali so, da dobro igram. Pa nikoli nisem. Igral sem na pamet, po posluhu. Brez pravega znanja in brez ‘šmeka’.

Zato pa sem toliko bolje igral kitaro. Spomini na srednjo šolo se v veliki meri prepletajo s sliko kroga prijateljev v parku, ki si podajajo liter ali dva in zasanjano, molče ali na glas, sledijo zvoku kitare. Dejali so mi, da dobro igram. Tisti, ki so igrali bolje od mene in so že nekaj pomenili v svetu glasbe, so mi zatrjevali, da imam potencial. Ne obupaj, nekoč ti bo uspelo.

V osnovno šoli sem se udeleževal tekmovanj iz matematike, slovenščine in fizike. Doma imam cel kup priznanj. Takrat so dejali, da sem dober učenec. Kljub temu, da nisem bil med najbolj pridnimi in sem bil zaradi različnih prekrškov večkrat kaznovan, so ocene vedno govorile meni v prid. Bil sem edini fant na šoli iz moje generacije, ki je osemletko zaključil z odličnim uspehom v vseh razredih. Starši tistih učencev, ki jim ni šlo najbolje, so mi po brezplačnih inštrukcijah na njihovih domovih pogosto dejali, da sem dober prijatelj in sošolec. Pa nisem bil nič boljši kot oni. Imel sem le srečo, da so mi šle stvari hitreje v glavo.

Na začetku srednje šole, ko sem se pridružil ekipi delo-revij, so mi prvič dejali, da dobro pišem. Urednica, kolegi, lektorji in včasih celo bralci. Ko sem nekaj let kasneje začel pisati pesmi, ko sem jih oblikoval v zbirko in jih pošiljal založnikom v upanju, da jih bo nekdo objavil, so mi večkrat dejali, da dobro klepam rime. Da sem dober v izražanju čustev. Da imam občutek za rimo in ritem. Ampak krivi so kupci. In pesniške zbirke, ki bojda ne gredo v promet.

Ko sem diplomiral z desetko so mi člani komisije dejali, da sem dober raziskovalec. Kje da sem se skrival do sedaj. Naloga, da je odlična in jaz kandidat za Prešernovo nagrado. Nisem je dobil, čeprav sem bil baje … dober.

Pravijo mi, da sem dober oče. Da se znam sprostiti in igrati z mojim Nejcem. In da hkrati znam postaviti meje in biti strog, ko je to potrebno. Svaka čast, mi pravijo, da zmorem vse to sam. A nisem sam. Nikoli. So ljudje na katere se lahko vedno zanesem.

Lahko bi še našteval. Veliko je stvari, ki jih ni na seznamu, a sem prepričan, da jih opravljam dobro. Morda celo bolje kot te, ki sem jih pravkar opisal. A ne bom našteval v nedogled. Le kdo bi bral ta hvalospev samemu sebi?

Predno grem v posteljo lizat rane, bi rad zaključil dan z ugotovitvijo, da mi danes vsa ta znanja, sposobnosti in kvalitete niso pomagali spremeniti toka dogodkov. Izpadel sem cepec. Nisem znal biti tiho, ko bi moral biti. In nisem znal odreagirati, ko sem dobil udarec v srce. Nisem našel poti nazaj in nisem znal ustaviti plazu, ki sem ga sprožil. Nisem znal pogasiti požara, pustil sem, da me je objel in me napolnil z jezo in nemočjo…

Ne, včasih biti dober preprosto … ni dovolj.

  • Share/Bookmark
 

29 komentarjev »

  1. čivkačivka pravi,

    25.09.2007 ob 21:02

    A ti še nisi slišal, da preveč dobrega tudi ni dobro? Tisto tapljanje po levi ali desni rami… pet minut “slave” , na koncu pa si vedno sam; dober ali ne, ni važno. Vsak bije svojo bitko sam z samo po najboljših močeh… Naj se ti rane čimprej zacelijo!

  2. čivkačivka pravi,

    25.09.2007 ob 21:03

    Upsi…, “napača” s sabo…

  3. nitkanitka pravi,

    25.09.2007 ob 21:26

    …jst si pa zdej predstavjam soseda z zgornje slike peti… mamicaaa je kakor zarjaaaa :oops:

    ne gre… :lol:

  4. :-) pravi,

    25.09.2007 ob 23:40

    Ojla sosed! Što ne ubije, jača!
    Se pa strinjam, da je imel kolega Einstein prav, ko je rekel, da je vse relativno…
    Drži se!

  5. siničicasiničica pravi,

    26.09.2007 ob 10:55

    Sosi, sam dihaj. Ostalo pride (ali gre), ko je pravi cajt.
    /trust me/

  6. strojnikstrojnik pravi,

    26.09.2007 ob 11:24

    Ti si samo malo zmatran. Ko se spočiješ, bo vse lepše in bojo stvari same na mesto padle.

  7. zlobazloba pravi,

    26.09.2007 ob 13:16

    hmm … pa se ti ne zdi … da dober ni čisto isto kot vsemogočen? veš … včasih enostavno – ne moremo in ne smemo doseči/spremeniti vsega … in tu pa tam … fejst zajebemo. smo zato kaj manj dobri? ne … le bolj izkušeni. prespi … in potem … hajd … v nove zmage.
    in ja … dober si;)

  8. Tina pravi,

    26.09.2007 ob 14:33

    Vsi se včasih obnašamo kot cepci, saj smo samo ljudje; treba se je pa tega zavedat in potem vsaj poskusit popravit – kar ti očitno počneš.
    Ja, da si dober je že understatement ;)

  9. soseda pravi,

    26.09.2007 ob 14:44

    Najboljši si!

  10. pet-in-g-sekspet-in-g-seks pravi,

    26.09.2007 ob 20:59

    hej, ti nisi supermen. ti si supersosed.

  11. KašparKašpar pravi,

    26.09.2007 ob 21:22

    Uf, dobro napisano!

  12. Nejc pravi,

    26.09.2007 ob 22:13

    Tvoj Sin ma Najlepši ime :) drgač mi je pa ful ušeč tole tvoje pisanje. Pohvalno

  13. Čen-čan pravi,

    26.09.2007 ob 22:43

    Lepo napisano; ampak čustva so drugačne frekvence kot razum in to je tako tudi prav! Le tako naprej.

  14. Mojcka pravi,

    26.09.2007 ob 22:52

    Karkoli v stilu: Pusti casu cas, Cas celi rane, Saj bo jutri bolje, Zivot ide dalje; Nobena juha se ne poje tako vroca, kot se skuha, ne pomaga. Drzim pesti, da cimprej posije sonce!

  15. Safet Ali-begSafet Ali-beg pravi,

    27.09.2007 ob 03:15

    Mogoče je res, da “včasih biti dober preprosto … ni dovolj”, samo, ali si ti lahko drugačen? Pravzaprav, ali si želiš biti drugačen?
    Stari moj, čeprav se na momente zdi, da to ni dovolj, ostani dober še naprej, drugih je več kot preveč.
    Če pa boš še naprej v dilemi, povej, ti bom našel kavč kakšne kolegice psihologinje, ker psihologinje na kavčih delajo… čuda. :-)

  16. mojcasmojcas pravi,

    27.09.2007 ob 07:38

    Včasih ni dovolj niti, če si najboljši.

  17. anka pravi,

    27.09.2007 ob 10:15

    Ja, včasih tudi najboljši pogrmijo na najbolj enostavnih, vsakdanjih življenskih situacijah. Kako tudi ne, saj tega ne uči nobena šola. Pa zato ne obupat. Vedno se da tudi popraviti, predvsem, ko gre za medsebojne odnose.

  18. sosedsosed pravi,

    27.09.2007 ob 10:39

    vsekemu od vas lepa hvala za dobre besede. včasih res paše prebrati kakšno lepo misel. zlasti na svoj račun.

    safet, tale tvoja ponudba je pa vrhunska. bi se imela svašta za ‘pomenit’ s tole tvojo psihologinjo na kavču. mislim, da bi ji dal dovolj gradiva za dolgo ter temeljito analizo.

    btw, kako je že Nele pel?
    “I dok sjedim ovdje u baru
    I kroz prozor promatram njega
    Kontam da je Freud u pravu
    I da je seks korijen svega…” :lol:

  19. Anja pravi,

    27.09.2007 ob 14:07

    tole se bere kot story of my life (z manjšimi korekcijami:D)…. sicer pa za nekoga cepec za drugega lahko čisto nekaj drugega;)…konec koncev je pa vsaka stvar za nekaj dobra:)

  20. Milojko pravi,

    27.09.2007 ob 14:09

    Kurc, kar je je. ampak pišeš pa res fajn :)

  21. Ana pravi,

    28.09.2007 ob 00:26

    Bom tudi jaz pristavila svoj lonček in rekla, da zelo dobro pišeš. Ampak naj dodam še eno vprašanje, ki me res zanima: kaj točno ti pomenijo tele pohvale ljudi, ki ti po takšnem tekstu napišejo: “ej, stari, tole je hudo” ; “ful dobr pišeš”…itd. ? Ali te to razveseli? Ali si misliš: “ja, hvala, sam mi nič ne pomagate. Mene še vedno boli/ sem žalosten.” ? Resnično me zanima, kaj si misliš, ko ti po takšnem osebnem čustvenem tekstu, ko si ljudem zaupal tisto kar te tišči, samo pohvalijo in rečejo da se strinjajo s tabo, ali pa samo da si zelo dobro to napisal?
    LP, Ana

  22. sosedsosed pravi,

    28.09.2007 ob 08:27

    Ana, pohvale tipa “dobro pišeš” jemljem tako kot so mišljene: kot kompliment mojemu pisanju. In ja, seveda godi kadarkoli te nekdo pohvali.
    Da bi zaradi komentarjev prebrodil kakšno večjo čustveno krizo bi bilo verjetno itak naivno pričakovati. seveda pa vsaka dobra ali pozitvna beseda na neki ravni pomaga. Konec koncev pa niti nisem napisal dovolj, da bi kdo lahko sploh zapisal kaj konkretnega. Meni velikokrat pomaga že to, da dam ven. Da napišem tekst in na ta način razmislim o tem, kar me muči. Ko iščeš prave besede in osmisliš tisto kar čutiš, je lažje vse skupaj premleti in tudi arhivirati…

  23. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    28.09.2007 ob 14:12

    Ej, Komšija, ko sem tole bral (ja, tudi jaz imam zadnje dni za blogosfero bolj malo časa – za svoj blog že še, za kaj več pa ne) sem imel občutek kot da berem katerega od svojih starejših zapisov. Toliko stvari narediš, pomagaš, vlivaš upanje, vsi te tapkajo po rami… Na koncu pa si vedno sam in sam se moraš izvleči iz krize. A vseeno držim pesti, da so se stvari medtem že uredile in da stvar n bila tako vroča, če ne pa sam dobro veš, da imaš vedno Nejca ob sebi. In to je glavno.

  24. sosedsosed pravi,

    28.09.2007 ob 14:39

    Hvala za tolažbo, Alex… (hehe, komšija je rekel… preberi moj zadnji vpis…)
    Ampak ne bi bi pošten, če te ne bi dopolnil. poleg Nejca imam tudi sosedo. Res da sva bila zadnje dni bolj malo skupaj, ampak, če ne bi nekje v meni počivalo spoznanje, da je na neki ravni vedno tu z mano, bi bilo vse skupaj težje… sicer pa, vsak čas se bo začel vikend in svet bo za vse tri spet malo lepši.

  25. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    28.09.2007 ob 15:05

    Kar verjemi, da je tudi za mene in Volkca življenje občutno lepše (čeprav ne nujno lažje, ker si deliva poleg lepih stvari tudi skrbi) odkar imava Volkuljo. Saj pravijo da ljubezen vse premaga. Ja, ko sem odgovoril ne ta post in šel brati zadnjega sem se tudi jaz pošteno nasmejal :)

  26. Morska pravi,

    29.09.2007 ob 19:59

    Če bi bili vedno dobri, ne bi imeli čemu slediti. Če ne bi delali napak, se ne bi ničesar naučili. Če ne bi bili nikoli cepci, ne bi vedeli, česa b prihodnje ne smemo več početi. Iz vsake negativne izkušnje, iz vsakega našega neprimernega ravnanja lahko potegnemo tisto, kar smo naredili narobe in to spremenimo. Za nazaj ne moremo, lahko pa tam, kjer smo zajebali naredimo piko in napišemo nov stavek, novo zgodbo. Če to znamo narediti, smo veliko boljši kot si mislimo.

  27. sosedsosed pravi,

    29.09.2007 ob 20:54

    tole je pa eden boljših komentarjev, ki sem jih dobil… sploh! hvala, Morska. in točno to bom storil. napisal nov stavek!

  28. nataša pravi,

    17.10.2007 ob 12:52

    malo pozno, ali s srcem – obljubljeni video Anouk
    http://video.google.co.uk/videoplay?docid=1744133550068478077&hl=en-GB

  29. sosedsosed pravi,

    17.10.2007 ob 13:17

    :D bravo! hvala najlepša!
    tale komad mi je pa sploh eden boljših njenih. punca ima jajca :) hvala še enkrat!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !