4.10.2007
Izpolnile so se mi otroške sanje!
Ok, tehnično gledano, današnji bombastični naslov ni posem točen. Če bi hotel biti picajzlast, bi moral napisat nekaj takšnega kot: ‘Nepovratno in nepreklicno dejstvo je, da se mi bodo v kratkem izpolnile otroške sanje’… Hvala bogu, da nisem picajzlast in imam dovolj domišljije, da se lahko veselim že kak mesec prej!
Od nekdaj sem se navduševal nad glasbo. O tem sem na teh straneh že pisal. Rad jo poslušam, rad jo izvajam, rad skladam, rad pesnim, ob tem pa sem se vedno navduševal nad različnimi instrumenti. Najbolj sem se posvetil kitari. Najprej klasični - moji prvi simpatiji - kasneje pa sem dobil svojo prvo fatalko, Martin lepotičko, s katero sva skupaj še danes. Dolgo sem se odrekal, da sem si jo lahko privoščil, vendar ni šlo drugače - bila je moja prva prava ljubezen.
Ko sem, še vedno v rosnih letih, odkril Dylana, sem si prvič privoščil trojček. Občasno so se nama namreč pridružile orglice. Tiste v G-ju, C-ju, A-ju … imel sem cel harem. Harem, ki je bil vedno uglašen na strune moje edine.
Kmalu je prišla doba hard rocka in novega punka, z njima pa Harleyeva štromarca (in njen privesek - Parkov feršterkar) s katero sem spravljal ob živce celo ulico. To je bilo obdobje, ko sva z novo ljubico večkrat swingala v družbi ostalih parčkov. Takrat sem jo ob pavzah občasno obrnil z licem proti steni in si dal duška na bratrančevih bobnih. Jebi ga, včasih paše nežnost, drugič surova moč. Kljub temu pa sem se, priložnostnem avanturizmu navkljub, vedno vračal v naročje moje prve ljubezni.
Le neka resnica ji je vedno ostala skrita. Od nekdaj, ampak res odkar pomnim, sem imel neuresničljivo željo, hrepenenje… Želel sem si imeti svoj pianino! A za to nikoli ni bilo prave priložnosti. Ko sem živel v bloku pri starših, nisem imel zanj ne prostora, ne denarja, kasneje, ko sem si ustvaril družino pa bi denar sicer napraskal, stiska s prostorom pa je ostala. Pianina enostavno nisem imel kam za ‘vtaknit’, v kleti bi se mi pa smilil. Zdaj pa se je to spremenilo. Našel sem kotiček, posvečeno mesto, kjer bo stal … samo moj … klavir….
Na ta trenutek čakam od malega. Tako zelo sem si ga želel, da sem izkoristil vsako priložnost, ki sem jo imel za sprehajanje po njegovih tipkah. Pri teti, prijatelju, maminem bratrancu… Ne, nisem šolan pianist. Nikakor. Čeprav bi znal prebrati kakšno noto ali dve. Po tipkah tolčem po posluhu in s pomočjo glasbenega znanja, ki sem ga pridobil ob učenju kitare. Pa vendar tolčem dovolj dobro, da so mi zvoki, ki prihajajo izpod prstov, v veselje.
Pianino bom kupoval čez dober mesec, mesec in pol. V mislih imam nekaj rabljenega in relativno poceni. Med 500 in 1000€. Ciljam na kakšnega lepo ohranjenaga Belarusa, ali malo starejšega Petrofa. Bom videl, kaj mi ponuja trg. Čakal sem celo življenje, zdaj pa imam občutek, da se mi bo strgalo, če bom čakal en dan dlje kot je potrebno!
Še malo in iz sosedove hiše so bodo slišali zvoki podobni spodnjem posnetku (upanje umre zadnje!) . Ok, brez kričanja ponorelih oboževalk pa vseeno… No, mogoče pa bom imel eno … in kar se mene tiče, edino ta velja!
Aja, mimogrede, ima kdo klavir za prodat?!?
4.10.2007 ob 13:09
Hja, upam da bomo nato dočakali tudi kakšen posnetek Soseda kako vneseno igra
4.10.2007 ob 13:32
Nič ne obljubim.. Čeprav tistim bolj naglušnim bi bilo mogoče celo všeč!
4.10.2007 ob 13:37
Vsekakor vzemi s sabo kakšnega poznavalca. Jaz bi se pri neuglašenih kar obrnil. Ne da se jih ne bi dalo uglasit (čeprav je to dolgotrajno in mukotrpno delo), ampak to že nekaj pove o lastniku. Pa imej v mislih, da utegne ta stvar stati v tem kotičku kar en čas, zato bodi 100% prepričan, da je to to.
Sicer pa, ti kar zavidam.
4.10.2007 ob 13:46
Uh, kje zdaj poznavalca staknit? Je kakšen mogoče tule?
Drugače pa neuglašenih nisem nameraval gledat … sploh! Kupim takega, ki mu delajo vse tipke in, ki je vsaj na licu mesta uglašen. Ne bom kupoval klavirja, ki je stal neigran zadnjih n let… Predvidevam pa, da ga bo po selitvi itak treba uglasit.
Ne nori, še sam sebi zavidam!
4.10.2007 ob 13:56
Sosi, jaz ga imam, Petrofa, starega 23 let. Resda neuglašenega zadnjih nekaj let, a ne slabo ohranjenega, saj je bil vsekozi lepo čuvan in uglaševan dokler je šlo vsaj na vsake nekaj let.
Igran je bil, a na žalost študentska denarnica ni bila naklonjena urejanju stanja razglašenosti. Moj o lastniku, pardon, lastnici pove to samo to, da nima denarja, sori.
Po selitvi pa ga je treba uglasit, itak
Je bil seljen lani iz MS k nam v Špranjco, ker sem bila sveto prepričana, da bom igrala. Pa ni časa in volje. In denarja za uglasitev.
Mislim, da si zasluži boljšega lastnika. :S
Strokovnjaka pa najdeš tako, da najdeš uglaševalca klavirja, mu daš en malo dnevnice in se zmeniš za obisk; in seveda obljubiš, da ga bo dobil v roke, ko bo treba zadevščino uglasit.
Veselo iskanje - in čestitam.
M. pravi,
4.10.2007 ob 14:06
Oh, tudi mene je vedno omejeval prostor kamor bi lahko postavila klavir. Ko bom velika, ga bom imela!
Pa čeprav znam sedaj zaigrat le par otroških pesmic.
4.10.2007 ob 14:06
S časoma pridejo tud oboževalke!
zihr! :p
Ana pravi,
4.10.2007 ob 14:10
Jaz sem bila pa prepričana, da boš pripopal kakšen posnetek Maksima Mrvice
4.10.2007 ob 14:19
Že nestrpno pričakujem koncert za Bežigradom
Pa oblubm da kupm plato in da tvojih komadov ne bom loadal z e-Mule in podobno… 
4.10.2007 ob 14:26
Torej, doma imamo pravi pravcati klavir, kar pa najbrž tebi ne bi šlo, glede na to, da imaš prostora le za pianino.
pa zato toliko bolj uigran.
Če pa bi si želel klavir namesto pianina (zvok je mnogo lepši in z večjim veseljem se igra nanj), pa povej, ti ga podarim. Je sicer malo starejši - iz začetka prejšnjega stoletja
Nam pa dela malo preglavic, ker zavzame res precej prostora, pa nihče nanj ne igra že več kot 10 let - le občasno imam jaz kakšne male izpade.
4.10.2007 ob 14:39
@siničica: “Mislim, da si zasluži boljšega lastnika” je to odločitev, ali samo misel?
@M.: eh, ne bodi malenkostna, bodo pa froci kričal namesto oboževalk!
@nitka: bom tribune pod oknom naredil.
@ana: čmrljev let je bil že pripravljen za objavo, pa sem v zadnjem trenutku pomislil na Coldplaye.
@dabl: brezskrbi, bom prvi ki bo na netu mp3-je objavil, na koncert pa le pridi, samo če boš po sveti travi hodil, pusti obeležja od maribora doma.
4.10.2007 ob 14:40
@mici: podariš? hecaš se, a ne? ko bi ga imel kam dati…
galadriel pravi,
4.10.2007 ob 15:17
se so dobri ljudje na svetu….ce ga sosed noce, ga das meni?
4.10.2007 ob 17:06
čak čak sosed…tist pa res ni sveta trava…tole s pa mejčkn kiksnu
4.10.2007 ob 17:42
Te črno-bele tipke…magično
4.10.2007 ob 17:45
Javi, ko boš nosače rabu. Pa kakšne gurtne zrihtaj.
Kaj več, ti pa jaz tukaj nimam kaj pomagat.
5.10.2007 ob 09:16
@ sosed: ne vem še čisto natančno, vse močnejši prebliski? Ampak je pa res, kot so bile tole tvoje otroške sanje; je ta moj pianino ostanek mojega otroštva, ki sem ga ravno zato selila skoraj preko 200 km k sebi, ko sem ga imela končno kam dat. Moja2 doma tudi nista za, čeprav nobeden od njiju ni pianistično razpoložen. Jaz itak verjamem v to, da te v življenju srečajo ljudje in stvari, ki so ti usojeni
po moje ti bo tvoj pianino uletel z leve 
ko boš najmanj pričakoval.
Milojko pravi,
6.10.2007 ob 13:34
Za selitev pianina se lahk pa kle pozanimaš http://www.alemat-r.si/selitve.htm
Pa mogoče bom celo jaz zraven. oblubm, da ga ne bom polomu
Jedu pravi,
28.10.2007 ob 22:59
Hej, toplo ti priporočam, da se belarusov izogibaš. Res je, da so dosti cenejši, samo so pa dosti manj kvalitetni od petrofov.
Npr. za 1000 € se da dobit že kar lepo ohranjenega petrofa!
veliko sreče pri nakupu…