14.11.2007

Rad bi samo … tekel

Objavljeno v Žlica vegete 13:31 avtor: sosed

Predvčerajšnjim sem po dolgem času ponovno tekel. Zelo počasi, zelo previdno in zelo malo – borih 6 kilometrov. Koleno je zdržalo in se (prav tako prvič po dolgem času) začuda ni pritoževalo … Zaenkrat! Vsekakor je to dober znak. Tega prvega teka me je bilo pošteno strah. Poškodba kolena se mi namreč vleče že kakšno leto in ko se je v nekem trenutku že zdelo, da se počasi vračam, sem moral treninge in vaje prekiniti zaradi tistega nesrečnega koncerta (bolje rečeno, njegovega after-partyja) ob začetku letošnjega poletja. In ko sem se pocajtal po operaciji, sem bil spet na začetku. Resnično upam in si želim, da bi bil tokratni poizkus vrnitve na tekaške piste drugačen in bolj posrečen.

Že danes bom ponovno obul svoje Asics gel 1110 in upal, da se s PST-ja vrnem brez šepanja in z nasmehom. In potem bom postopno ter zelo počasi podaljševal razdaljo. Vključil bom intervalne treninge. Delal na moči. In hitrosti. Ponovno bom brez težav tekel tempo pod 4:30/km, odtekel prvo krajšo rekreativno tekmo in kmalu po tem odtekel tudi prvi polmaraton po poškodbi. Prvič bom pretekel 21km pod (za letos načrtovanih 1:30:00), odtekel bom tudi 28km dolg tek trojk ter se takoj zatem začel pripravljati na čisto pravi maraton, ki ga bom leto dni kasneje pretekel. In tako bom tekel, premagoval razdalje, čase in samega sebe…

Ampak zaenkrat bom vesel, če bom ponovno pretekel 6 kilometrov brez bolečin in se domov vrnil pred mrakom ter z dvignjeno glavo…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

13.11.2007

Trček, kjeeee siii?

Objavljeno v Smeh 14:55 avtor: sosed

Imam frenda, ki sem ga v zadnjem času totalno okupiral. Ker s prenovo  stanovanja še vedno nisem povsem končal, ga pravzaprav še vedno okupiram. Doma imam še vedno polovico njegovega orodja in težke mašinerije ter ga poleg tega parkrat tedensko morim po telefonu in sprašujem po nasvetih, drugem mnenju, izkušnjah … Skratka sem skrajno tečen.

Tipo je pač eden redkih kolegov, ki ima dve desni (torej uporabni) roki in ga ob tovrstnih projektih velja dobro ponucat. No, ampak zdaj kaže, da sem ga že malo obrabil ali pa izkoristil svoj bonus. Tipo me je dal namreč na ‘ignore’.

Ker veste, poleg tega, da ima fant ogromno orodja, da je priden delavec in se z njim da pogovorit, ko naletiš na problem, imajo pri njem doma tudi kombi. Jup, čisto ta pravi kombi. Kar je precej uporabna zadeva. Sploh če kupuješ recimo klavir! In če moraš ta klavir pripeljati iz denimo… ne vem… Iške vasi. In se ti poleg tega še malo mudi, ker bi rad … govorim na pamet… klavir preselil predno ti montirajo nova vrata.

Ampak jaz sem pubeca skužil. No, vsaj mislil sem tako. In sem ga začel kontaktirat prek njegove punce (ja, to sta tista dva iz zgodbe o incestu). Ampak vejetno je ona tut jezna name, ker ji že dva meseca odžiram njenega dragega, tako da je tudi nje težko prit. No, ampak zdaj bom udaril in navalil z vsemi sredstvi. I’m going public!!!

Torej, here I go: Trle, prjatu moj, kdaj selimo klavir?

p.s.: Zgodba je seveda popolnoma izmišljena, vse podobnosti z realnimi dogodki, osebami, kraji in klavirji so povsem naključne. Zgonji post je pa itak samo en tak čuden način, s katerem bi sosed rad rekel naslednje: hvala prjatu, upam da boš dal kdaj priliko da vse to povrnem. Če ne drugega ti bom zaigral kakšno balado, pa čeprav se ti odprejo vse žile na rokah in nogah hkrati.

Kdaj potem praviš, jutri ali v četrtek? :lol:

  • Share/Bookmark

12.11.2007

Pridi, greva v savno!

Objavljeno v Žlica vegete 14:49 avtor: sosed

Včeraj sem spet odšel v savno. Ok, ta stavek je malo preskromen. Odšel sem v savne. Množina. Ma kaj savne, bil sem v Savna vasi! V glavnem, tam kjer sem bil je bilo savn precej. In bil sem skoraj v vseh. Nekako mi je savnanje v zadnjem času priraslo k srcu. V tisti vročini se odlično počutim, sprostim, pomirim in uživam… Vse skupaj name vpliva precej blagodejno.

Nekje sem prebral stavek, ki mi je še posebej všeč in nekako odraža to počutje: “V savni se sproščamo in meditiramo. V popolnoma naravnem odnosu med lastnim golim telesom in golim razbeljenim kamnom najdemo spokojnost in mir.” Tako nekako ja, bo kar držalo…

Poleg tega da deluje meditativno in sproščujoče, je vse skupaj tudi zelo zdravo, ampak to gotovo že veste in zato vas s tem ne mislim utrujati. Gre preprosto za to, da savna pač sede. In če dan pred tem na polno športaš (recimo da v soboto zvečer med osmo in deseto na polno igraš basket v dvorani osnovne šole), potem vse skupaj paše še toliko bolj. Še posebej lepo pa ja takrat, ko so savne res popedenane in na nekem nivoju. Ne bi rad delal reklame, ampak v Sloveniji je kar nekaj centrov, kjer si lahko res daš duška in se prešvicaš do amena.

Ko sem ravno pri savnah bi omenil še eno svar, ki je velikokrat na tapeti. Savne in seks. Načeloma v savnah ni nič seksulnega, čeprav je verjetno za marsikoga malo kinky tam gledat vse tiste nage riti (sploh če so mlade in napete). Ampak to nikakor ni poanta. Ja, gotovo je v savnanju tudi nekaj malega draženja, sploh če greš tja s partnerjem. Te stvari (no, vsaj pri meni) sicer niso intencionalne, vendar če z nekom, ki ga imaš rad in ti je všeč, preživiš celo popoldne gol v savni, pod tušen, na ogrevanih ležalnikih, ohlajevalnih bazenih … in se ob tem vsaj malo ne vzburiš, potem je s tabo nekaj hudo narobe. Voajerstvo ali ekshibicionizem pa seveda ne smeta biti razloga za odhod v savno. Seksati pa tam itak ne moreš. Ok, mogoče lahko v kakšnem zabačenem hotelu, kjer imajo kako savno ali dve tako za usput in si v notri povsem sam, v večjih ‘centrih’ pa je enostavno preveč ljudi, da bi se lahko šel kaj takega.

Kakorkoli, savna je totalno kul tudi (ali pa predvsem) takrat, ko razen tvoje v njej ni nobene druge riti. In ta šport se bom še šel. Obvezno in brezpogojno!

  • Share/Bookmark

9.11.2007

To zimo mi tudi ‘gratlice’ ne pridejo do živega!

Objavljeno v Smeh 11:55 avtor: sosed

Zadnje čase se v mojem življenju dogajajo veliki premiki! Po dogovoru glede nabave klavirja, sem včeraj skompletiral še smučarsko opremo. Tako se bom letos prvič po dolgih letih abstinence podal na zasnežene hribe.

Kar nekaj let sem načrtoval povratek na strmine, a za to nikoli ni bilo prave volje, niti sredstev, letos pa sem našparal in se odločil. Pred dnevi sem kupil novo bundo in hlače, včeraj pa sem po celem popoldnevu pogovorov, izbiranja, testiranja in kolebanja kupil še pancarje in smuči. Zapravil sem precej, vendar sem imel srečo, da sem naletel na mojstra, ki rad svetuje, pomaga, si vzame čas in te usmerja pri nakupu, pri tem pa upošteva tvoje želje, sposobnosti in tudi finančne zmožnosti. V njegovi mali trgovini sva bila skupaj s sosedo kar dve uri in pol!

Kakorkoli že, zdaj imamo opremo in komaj čakamo na sneg. Če se še spomnite ene izmed prvih objav na teh straneh, boste opazili, kako lahko takšna malenkost (no ja, ta malenkost je prava finančna bomba!) kot je nakup smučarske opreme, popolnoma obrne tvoj pogled na letne čase, sneg in zimsko veselje. Celo tiste ‘grtalice’ (plugi), ki sem jih še nedolgo nazaj preklinjal na ves glas, sedaj delujejo nekoliko bolj prijazno. Po svoje bodo tudi one postale znanilke dobre zime z veliko smuke in veselja ob smučarskih podvigih. Spet se počutim kot otrok!

“…pa-ram-pam… beeelaaaa sneežiiinka, ki paaaadaaaa, spomiiinjaaa me naaateeee…” :lol:

  • Share/Bookmark

7.11.2007

Tiramisu za gurmane

Objavljeno v Žlica vegete 15:03 avtor: sosed

Čeprav je Buba Švabe zadnjič nastavil letvico precej visoko (strojnikovo piknik kosilo bom na tem mestu zignoriral, ker mi enostavno ne predstavlja izziva) in si ob tem dovolil celo zamahniti z rokavico proti mojem lepem obličju, imam seveda pripravljen odgovor. Na tem mestu se končajo igrice in se možje ločijo od dečkov.

Torej… Imate radi tiramisu? Če ste odgovorili z ‘da’, potem boste tega pogoltnili v enem kosu, če se vaš odgovor glasi ‘ne’ pa sem prepričan, da si boste premislili! Zaenkrat še nisem srečal junaka, ki bi po degustaciji zavrnil tole sanjsko slaščico. Ampak, glede na to, da smo mojo že zdavnaj pospravili na varno, si jo boste morali narediti sami. Kako? Simpl ko pasulj! Ma ne, hecam se, tole je bistveno lažje.

Predno gremo k receptu, naj najprej ponižno priznam, da recept ni moj – gre za enega redkih receptov, ki ga nisem spremenil, nadgradil, spremenil, dodelal ali karkoli, to pa preprosto zato, ker je POPOLN! Ne verjameš? Probaj. Mimogrede, tisti, ki ste tiramisu kdaj že delali, boste opazili, da v spodnjem receptu ni mascarpone sira, ampak sirni namaz Tamar – nič bat, tiramisu z namazom je veliko bolj okusen in predvsem manj nevaren za zdravje. Torej, gremo na delo! Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

6.11.2007

Hvala b(l)ogu, da sem ga našel!

Objavljeno v Smeh 10:46 avtor: sosed

Ha! Saga o otroških sanjah in klavirju se počasi, a nezadržno približuje končnem razpletu. Včeraj je padla odločitev – odločil sem se za nakup malo starejšega, vendar zgledno ohranjenega Belarusa. Našel sem približno to, kar sem iskal, če sem se odločil pravilno pa bo kot vedno pokazal čas. Zaenkrat lahko rečem le to, da imam precej dober feeling.

Domov ga bom pripeljal čez teden ali dva, ko bom pripravil prostor, kjer bo v bodoče prebivalo njegovo visočanstvo. Seveda bo potrebno dobiti tudi kombi ter angažirati nekaj parov močnih rok, ki bodo pomagale pri selitvi, ampak to so sedaj sladke skrbi.

V celotni zgodbi o nakupu je najbolj zanimiv prav način na katerega sem po dolgem iskanju prišel do svojega novega instrumenta. Njegov dosedanji lastnik se je ravno odločal o prodaji, ko je naletel na moj zapis, se mi javil prek komentarja in že nekaj dni kasneje sva si segla v roke ter sklenila posel.

Na tem mestu bi tako rad izrekel tri zahvale:
- hvala blogu (in s tem na nek način verjetno tudi hvala siolu za hosting),
- hvala Aljoši za dobro ponudbo in seveda za to, da je zverino vsa ta leta dobro pazil zame,
- še posebej pa gre zahvala ‘Jedu’; za nasvete, mnenja in za pomoč pri nakupu, ki mi jo je (prav tako prek bloga in ne da bi me poznal) ponudil (in tudi nudil) povsem prostovoljno in dobronamerno.

Naslednjič ko bom poročal o visočanstvu, upam da bo že počival pod mojo streho. Edini problem, ki še ostaja odprt je, kako bom to novo ljubezen predstavil svoji ljubici (za padalce: moji kitari), ki se je že tako stežka sprijaznila s postopno širitvijo instrumentalnega harema. Nič, kupil ji bom novo oblekco, jo pobožal po vratu, zaigral po njenih napetih strunah in ni vrag, da se ne bi sprijaznila. Sicer pa mislim, da ji je bil trojček vedno pisan na trup – z orglicami sta se super ujela!

  • Share/Bookmark

5.11.2007

Perverzija, vam povem!

Objavljeno v Žlica vegete 10:17 avtor: sosed

Tisti, ki redno obiskujete moje strani, ste verjetno opazili (sorry, ampak če niste, ste res smotani), da sem konec prejšnjega tedna nenadoma mrknil. Moja virtualna entiteta je izpuhtela v zrak. Uf, kako poetično! In kaj se je pravzaprav zgodilo? Sosed je čisto po penzionistično spakiral kufre in se šel namakat v toplice! Jup, šel sem po močne roke in manjšo rit, nazaj pa prišel ves želejast in ojačan s kakšno kilo ali dvema. O manjši riti ne duha ne sluha…

Medtem ko je kavboj preživel nekaj časa s svojo mamo, sva se šla s sosedo cartat v Prekmurje. Ja, ubrala sve nekaj takega, kar je minnie pred časom na polno popljuvala. Najina izkušnja je povsem drugačna od tistih zapisanih pod tem postom. Ležeren in totalno neaktivni dopust sva si privoščila preprosto zato, ker imava avtivnosti in norije že sicer vrh glave. In kaj je bolj ležernega od celodnevnega savnanja, kopanja v bazenih in đakuzijih, preseravanja ob obilnih večerjah, namakanja v hotelski kadi v soju sveč, srebranje rumenega muškata v francoski postelji… ?

Ugovil sem nekaj: toplice so raj za lenarjenje. Točno to sva potrebovala in tudi dobila. Sicer je kljub temu bilo nekaj aktivnosti, ampak glede na to, da tole lahko berejo tudi otroci, o tem raje ob kakšni drugi priliki. Me je pa presenetilo nekaj drugega. Pred odhodom sem namreč pričakoval v toplicah prvo ekipo slovenske hokejske reprezentance (saj veste – vsi naj bi imeli bele čelade, nič zob in palice), ampak tam je bilo ogromno mladih družin, parčkov in celo najstnikov. Očitno so zaradi vse hujšega tempa življenja tudi mlajše generacije poštekale, da včasih sede skočiti iz sedla in si privoščiti malo časa zase.

Kakorkoli že, ajm bek! Totalno prerojen in pripravljen na nove izzive, upam pa, da so tudi oni pripravljeni name, sicer se jim ne piše nič dobrega.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi