12.31.07

Zbogom, Luka

Kategorija Ko piše srce, Poezija ob 11:52 avtor sosed

Pred leti sem ti napisal pesem. Danes je ne morem pisati.

Čeprav si za sabo pustil nekaj strtih src, ki jim tega razkošja nisi privoščil, upam, da si končno našel svoj mir. Pozdravi mi Mateja…

V objemu

Grozljivo so prazne steklene oči,
morje grenkobe v njih se pretaka,
spomin na iskrivost s pospeškom bledi,
upanje, strast le odvečna navlaka.

Nekoč se je smejal ta mrtvi otrok,
skakal po vrhu je slamnate gore,
a vendar en skok mu je bil previsok,
odpihnil je severnik žametne zore.

Propada telo in mrači se mu um,
iz rok so koščenih vse niti ušle.
Življenje cefra ga kot lutko iz cunj,
mrcvari kot glisto ki níkdar ne umre.

A včasih ga srečam, drugačen se zdi,
riše spokojno v pesek si kroge,
takrat ko brezskrbno v zraku lebdi,
vem, da v toplem objemu je droge…

sosed

 

18 komentarjev »

  1. mojcasmojcas pravi,

    december 31, 2007 ob 11:58

    V srce…

  2. inaaainaaa pravi,

    december 31, 2007 ob 12:37

    zares v srce :oops:

  3. sosedsosed pravi,

    januar 1, 2008 ob 11:45

    tudi v moje… v dveh letih smo pokopali dva bratranca. luka jih je imel 22…

  4. DajanaDajana pravi,

    januar 1, 2008 ob 11:48

    Moje sožalje.

  5. KašparKašpar pravi,

    januar 1, 2008 ob 19:04

    Moje sožalje.

  6. sosedsosed pravi,

    januar 2, 2008 ob 19:18

    hvala obema…

  7. Levinja pravi,

    januar 3, 2008 ob 06:37

    Grozno..pesem pa v srce segajoča.Moje sožalje sosed :(

  8. majrim pravi,

    januar 3, 2008 ob 14:24

    čudna so pota življenja…pridem sem k tebi in kaj najdem??..da sva na istem:(((….še v soboto sem govorila z njo,včeraj pa me je zapustila tiho in brez besed…obljubila sme ji,da pridem danes k njej z mojo punčko,zdej pa to:(((((((….(teta)….zato pa živimo življenje!!…sožalje sosed

  9. strojnikstrojnik pravi,

    januar 3, 2008 ob 14:56

    Bi raje ne prebral tega… :(
    Si pa glavo v pesek tudi ni za tiščati. V bistvu…hvala…in sožalje… :(

  10. siničicasiničica pravi,

    januar 3, 2008 ob 15:03

    Sosi, moje sožalje.

  11. senoritasenorita pravi,

    januar 4, 2008 ob 11:03

    Moje sožalje.

  12. Ana pravi,

    januar 4, 2008 ob 11:13

    sožalje.

    tik pred novim letom sem ga izrekla neposredno tud moji sorodnici…občutki, ki sem jih doživljala z njimi tam, v sobi, so nepojasnljivi…

    nekje je bilo zapisano o temi na smrt: Ko se duša joče za tistim, kar je izgubila, se srce veseli za tistim, kar bo dobilo. - kakor si posameznik to interpretira, namiguje sporočilo na to, da vse teče v krogu, da ne ostane življenje na eni točki…
    ob takem dogodku se išče uteha kjerkoli, morda tudi v knjigi 12. angel.

    moje sožalje.

  13. sosedsosed pravi,

    januar 4, 2008 ob 11:20

    hvala vsem…

  14. fittipaldifittipaldi pravi,

    januar 5, 2008 ob 13:23

    Sožalje tudi z moje strani.

  15. Kobrowsky pravi,

    januar 6, 2008 ob 22:08

    :/

  16. morska pravi,

    januar 6, 2008 ob 22:17

    Naj najdejo mir tudi vsi tisti, ki ste ostali…

  17. desert rose pravi,

    januar 17, 2008 ob 19:27

    Moje sožalje.

    En verz, ki mi je drag in ki objema s toplo roko upanja nas, ki smo še tukaj: Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina, smrt je le združitev na večer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič)

  18. sosedsosed pravi,

    januar 17, 2008 ob 19:53

    hvala, desert rose…
    … in vsi ostali

Komentiraj