13.12.2007

Pismo dedku Mrazu

Objavljeno v Smeh 20:12 avtor: sosed

Malo prej sva s kavbojem pisala dedku Mrazu in ga prosila za skromno (no, ja) darilo.

Darilo, ki sicer že počiva na najvišji polici kuhinjske omare in čaka na ponedeljkovo lutkovno predstavo in obdarovanje, ki ji sledi. Ja, oči je v službi dobil kuverto, nekaj evrov in jasno navodilo: “Kupi malemu nekaj lepega”. Ni bilo treba prav hudo razmišljat, Transformerji so že nekaj časa najbolj kul!

Skratka, pismo sva pustila v kuhinji na mizi v krožniku (ne sprašuj…) in ko sva se pol ure kasneje vrnila iz kopalnice, pisma ni bilo. Očitno je bil na obisku dedek M. Od navdušenja sva deset minut družno skakala in vriskala po kuhinji. Zdaj pa lahko le še čakava, če je bil miško dovolj priden, da se mu uresniči želja. Pismo je z nekaj malega moje pomoči spesnil sam, zapisal pa sem mu ga seveda jaz.

Dragi dedek Mraz!

Ker sem bil celo leto priden in sem ubogal očija, xxxxxx (sosedo), mamico in babico, mi prosim prinesi autobota in septikona.

Obljubim ti, da bom celo leto priden in bom očija obogu!

Tvoj kavboj Nejc

  • Share/Bookmark

13.12.2007

Povratak odpisanih!

Objavljeno v Smeh 15:44 avtor: sosed

Yes I did it. Samo toliko, da veste. Spet sem užival v teku. Užival, ja, ne trpel. In prvič po dooolgem času ponovno pretekel 10 km v kosu. Sicer zelo počasi, previdno in predvsem ljubeznivo o mojega desnega kolena. Sicer sem imel cel čas občutek, da se vlečem kot kurja čreva, ampak na koncu mi je (verjetno ravno zaradi tega) uspelo. Brez bolečin. Juhey! Zdaj bom počasi stopnjeval tempo, ga spravil nekje pod 4:45/km, potem pa do 14 … 16 … … 21 … … 42 …

Dragi Božiček,

priden bom bolj kot vsi otroc skup,
samo prosim prinesi mi močna kolena!

tvoj sosed

  • Share/Bookmark

12.12.2007

Ogledalce, ogledalce, na steni povej…

Objavljeno v Solze 14:34 avtor: sosed

Ker živimo v času, ko je humanitarna pomoč ne samo nujno potrebna in dobrodošla, temveč tudi marketinško naravnana (v smisilu lastne promocije, se razume), sem se odločil tudi sam zasnovati dobrodelno akcijo. Mogoče celo preraste v sklad. ‘Sosedov sklad’ recimo.

Ustvaril sem si zelo jasen in sila specifičen cilj, s katerim bom spreminjal in spremenil svet. Na bolje, jasno! Načrt je zelo preprost. Zbiral bom denar, sredstva, čeke, delnice, vrednostne papirje, bone za Interšpar … in jih menjal za ogledala. Ja, ogledala! Potem pa bom vsakemu posamezniku dostavil po eno zrcalo in mu ga po želji tudi montiral. V stanovanju, avtu, na delovnem mestu, kjerkoli že.

Do katere mere bom v svoji akciji uspešen sicer ne vem, vendar v vsakem primeru mislim, da bi bil svet precej lepši in bolj prijazen, če bi se vsak od nas, tudi tisti, ki letijo nekje visoko nad oblaki, vsaj enkrat dnevno zazrl v zrcalo. Opazil sem namreč, da ludje tega ne počnejo. Čeprav so, zanimivo, običajno ravno ti najbolj polizani, speglani in opicanjeni. Sprašujem se, kako jim uspe…

  • Share/Bookmark

10.12.2007

Je včasih bolje molčati?

Objavljeno v Solze 19:43 avtor: sosed

Skrajni čas je že, da se vam ponovno javim in prekinem tale molk, še predno mi preide v navado. Kje sem bil? Ves čas tu nekje blizu. Hladil sem jajčka in glavo na ledu. In se raje odločil za tišino, kot pa zapis, ki bi koga (ok, točno nekoga) užalil ali pa me stal kaj hujšega od negativno nastrojenega komentarja… Ja, v kolikor bi ga preletele napačne oči, bi lahko negativno vplival na mojo ‘kariero’ in zato morda … bolje molk. Ne Miša… Preprosto molk.

In sedaj sem se pomiril. Malo… In lahko pišem, ne da bi bil jezen. Preveč… In ne, ne bom omenjal tistih, ki se tu ne morejo braniti. Ker se pač ne spodobi. Čeprav še vedno grize… In tut slučajno mi ne paše. Vse skupaj bi moral verjetno spremljati z nasmeškom in uslužnim: ‘Da, seveda. Ni problema.’ Pa mi ne gre. Tisti ‘Ni problema’ nekako čudno izzveni, ko ga sikneš med zobmi. In potem izpade, kot da si ti tisti problematičen in čuden, čeprav bi bila oseba pred tvojimi očmi lahko hvaležna, da je nisi (vsaj) pošteno ozmerjal. Ampak o hvaležnosti seveda ne duha … ne sluha… Samo molk…

  • Share/Bookmark

5.12.2007

Če mi gre pa že pošteno na k…

Objavljeno v Solze 20:18 avtor: sosed

… če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če … … če …

Kaj pomenijo nakopičeni če-ji? Moji, torej tisti, ki sem jih dal in še toliko bolj tisti, ki jih prejemam, govorijo veliko stvari. Pravzaprav vsak od njih nosi svoje pomene in sebi lastna sporočila. ČE bi jih strnil v nekaj glavnih točk pa bi lahko zapisal, da so če-ji v glavnem:

- izgubljene priložnosti,
- zavrnjena povabila,
- vzpostavljanje distance,
- diplomatske note (ja, dovolj jih je za kakšno daljšo etido),
- izhod v sili,
- pesek v oči
- in včasih, samo včasih : klofuta za streznitev.

Jup, danes je spet en čuden dan. Ko klofute kar dežujejo.

Epilog? Počutim se tako bedno, da bi najraje… Bacio sve niz rijeku…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

5.12.2007

Noč na obali in najlepši par

Objavljeno v Kurc pa taka pesem 16:26 avtor: sosed

Že pred časom sem obljubil (bolje rečeno zagrozil), da vas bom pod rubriko ‘Kurc pa taka pesem’ (čeprav ima ta kurc čisto drugačne korenine, glej točko 4.) gnjavil z mojimi glasbenimi stvaritvami. In eko, here I go again.

Predstavljam vam še eno mojo pesem – ‘Noč na obali’. Pesem ima nekaj pomanjkljivosti in zavedam se vsake od njih. Naj omenim dve največji. Prva je ritem – čeprav nisem uporabil nekega napisanega ali tujega loopa, temveč (kot vedno) napisal vsako činelo posebej, me sedaj močno spominja na tistega v Fridi od Psihomodo popa. Ampak to ni bil plan. V vsakem primeru ima komad povsem drug groove. Druga stvar je pa nedoživeto, preveč mehansko ‘odigran’ klavir. Bi kak Kobrovski štikel sigurno bolje oddelal, čeprav dvomim, da bi ga interesiralo tole 3rd grade popevka style preigravanje.

Kar je meni pri komadu všeč in je hkrati tudi razlog objave, je ta nora kombinacija klavirja in saksofona. Čisto muzikološko mi je parček eden najlepših. Blizu mu pride le sax z električno kitaro in morda viola z akustiko.

Kakorkoli, zvok saksofona me vedno ponese na morje. Na tisto mojo obalo, na konec dolgega kamnitega pomola, le korak od leska zvezd, ki se odbija od mirne morske gladine – nočne bonace. In prav zato ga tako zelo rad poslušam…

Za poslušanje potrebuješ Flash Player.

p.s.: Aja, pa avtorske pravice bi zadržal, če vam ni problem ;)

  • Share/Bookmark

3.12.2007

Ko se počutiš kot kos mesa ali temna plat savn

Objavljeno v Solze 14:02 avtor: sosed

Od petka dalje približno vem, kako se počutijo bejbe, ko jih tipi čekiramo, ocenjujemo ter slačimo z očmi in povem vam ljudje – prav nagravžen občutek je!

Nič nimam proti, če punca pokaže zanimanje in ni lepšega gnojila za moški ego, kot če ti ženska namiguje, mižika in ti tako ali drugače pokaže, da se ji pač lušta(š)! Ampak prvi problem je v tem, da se v petek ni zgodila punca, ampak tip. In da me ni slačil z očmi, ker sem bil že … slečen. (Ok, ta post je vedno bolj čuden.) Poleg tega pa je bil opremljen s tako ledenim pogledom, da ti ob njem zaledeni kri. Take tipe vidiš na straneh črne kronike, pod njimi pa običajno grozljivo statistiko.

Naj razložim situacijo. Na vsake toliko si s sosedo privoščiva savno in privoščila sva si jo tudi v petek. In ko po dveh urah savnanja ravno nag lezem iz whirpool bazena, opazim tipa, ki sedi tam na robu bazena in me gleda direkt v … jup, točno tja! Mislim, tipo ni samo pogledal, ampak je zoomiral, fokusiral in si vzel čas za analizo. Jaz totalno v šoku plezam ven po lojtrci, nakar me tip totalno brez sramu pogleda direkt v oči. Jaz se ogrnem in se s čudnim občutkom odpravim k sosedi na ležalnik. Ja, zdaj imam v glavi miljon stvari, ki bi mu jih lahko zabrusil v ksiht, ampak takrat sem bil enostavno preveč šokiran, da bi sploh odreagiral.

Malo kasneje pride tipo za mano, se po mimohodu brez brisače (halo?) pozicionira na podestu direktno nad nama in si celo podstavi glavo za boljši razgled. Kakšen čudak! S sosedo čez kako minuto vstaneva in se odpraviva v spodnje nadstropje v najbolj oddaljeno od treh ali štirih finskih savn. Tip v roku minute pride za nama v savno in se usede nasproti mene. Takrat mi je vse skupaj začelo delovat malo scary.

Ker sva se že pred tem odločila, da je ta runda zadnja, sva se po odhodu iz savne le še stuširala in odpravila proti zunanji garderobi. Psiho pa… (HALO?!) … pride za nama. Ko se je soseda oblačila v svoji kabini in ko sem sam ob omarici na rit ravno vlačil kavbojke, je naredil še poslednji mimohod. Šel je mimo mene in me brez izrazno gledal direktno v oči ob tem pa ves čas ni umaknil pogleda. Jaz ga pogledam v stilu “kaj bi rad?” tipo pa kar bolšči vame s svojim ledenim pogledom, da me je kar zmrazilo. Še ko je bil kakih 10 metrov mimo mene, je gledal čez ramo nazaj. Fak! Spreletel me je srh!

In priznam, da sem vso pot po parkirišču do avtomobila samo čakal iz katere sence se bo pojavil psiho. Nisem bil edini s takšnim občutkom. In ko je soseda govorila o tem, česa bi bil tak bolnik lahko sposoben, sem se kljub temu, da sem skušal ohraniti mirno kri, ujel pri razmišljanju, s čim bi ga v primeru nuje lahko lopnil po glavi, predno bi mu uspelo izvesti kaj resnično neumnega…

p.s.: Da ne bo pomote: ta post nima nič opraviti z mojim odnosom do istospolno usmerjenih! Tip je bil dejansko psiho, ne glede na njegove seksualne preference.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi