31.01.2008

Dribling s Kompasom

Objavljeno v Solze 15:30 avtor: sosed

Pred časom sem prek interneta rezerviral in plačal dopustovanje na Rogli. Ker nikjer drugje nisem našel določenih informacij v zvezi s ponudbo (kdaj se čekiram v hotelu ipd.), sem na Kompas poslal zelo prijazen mail z nekaj vprašanji in dobil zelo prijazen odgovor.

Ko sem poskrolal malo nižje pa sem od osebe, ki je posredovala moje sporočilo naprej, našel malo manj prijazen ton:

xy,
dej prosim odgovori temu … da ne rečem kaj…”

Seveda sem urigiral z odgovorom pošiljatelju in v vednost vsem kompas naslovom, ki sem jih našel na netu, vseeno pa ostaja grenek priokus in razočaranje nad agencijo oz. njenimi delavci. Pazi, plačal sem 500€, vse storitve opravil elektronsko, tako da z mano niso imeli nikakršnega posla, ko sem želel dobiti par osnovnih informacij o paketu, ki sem ga pošteno plačal pa dobim tole?

Takih stvari ne jemljem osebno in tudi tega nisem, ampak tile … da ne rečem kaj … so me pa pošteno razpizdili!!!

V nadaljevanju si lahko preberete celotno korespondenco… Z začetkom pri dnu.

P.s.: V vmesnem času sem že prejel pisno in telefonsko opravičilo, ki sem ga sicer sprejel, vendar jaz in Kompas sva do nadaljnega zaključila sodelovanje.

__________________________________

Spoštovani gospod xy,

predno odgovarjate nerazumljivo tečnim strankam, ki jih pač zanima kaj vključuje paket za katerega so plačali 500 ali več evrov in kdaj se lahko prijavijo v hotel, se prosim vsaj toliko porudite in izbrišite vašo interno korespondenco, ki res ni na nivoju poslovne komunikacije.

Glede na to, da sem storitev rezerviral in vplačal s pomočjo e-rezervacij in da nikjer na vaših straneh teh podatkov ni možno dobiti, sem se pač obrnil na vas s pomočjo elektronske pošte. V kolikor pa je “temu … da ne rečem kaj…” potrebno še kaj dodati, mi pa proslim kar razložite, da naslednjič ne bom spraševal neumnosti.

Hvala in lep dan tudi vam,
(sosed)

________________________________________

Subject: RE: Rezervacija na vprašanje – ROLGA
Date: Wed, 30 Jan 2008 14:03:49 +0100
From: xy@kompas.si
To: (sosed)@hotmail.com

Spoštovani gospod (sosed),

1. prijavite se v hotelu Rogla
2. prihod je po 14h, odhod je do 10h
3. kakšni posebni popusti pri storitva žal niso vključeni
4. pri nakupu smučarskih vozovnic vam ob pridložitvi voucherja pripada 8% popust
5. apartma je za šteri osebe, tako da ni problema če se vam za tri dni pridruži četrta oseba

Lep dan in prijetne počitnice, xy

_________________________________

From: E-Rezervacije
Sent: Wednesday, January 30, 2008 11:38 AM
To: xy
Subject: FW: Rezervacija na vprašanje – ROLGA

xy
dej prosim odgovori temu … da ne rečem kaj…

_____________________________________

From: (sosed)[mailto:(sosed)@hotmail.com]
Sent: Tuesday, January 29, 2008 1:41 PM
To: E-Rezervacije
Subject: RE: Rezervacija na vprašanje – ROLGA

Spostovani,

prek vase agencije sem rezerviral in placal dopustovanje v apartmaju Rogla v terminu 3-10.februar. Pred dnevi sem z vase stani ze dobil voucher, me pa ob tem zanima se nekaj stvari, ki jih nisem uspel zaslediti na vasih straneh ali na strani rogla.si.

Zanima me namrec:
1. kje se prijavimo? V hotelu Rogla?
2. kdaj so ob nedeljah menjave (tj. kdaj je prihod in do kdaj moramo sprazniti apartma)
3. koliksen popust nam kot najemnikom apartmana pripada na hotelske storitve (bazen, savna) in koliksen na storitve term Zrece.
4. imamo kaksne bonitete pri nakupu smucarskih vstopnic?
5. glede na to, da je apartma za 4 osebe, jaz pa sem ob rezervaciji prijavil samo 3, je kaksen problem, ce ob prijavi navedem se 4 osebo, ki bo ostala samo prve 3 dni?

Za vase odgovore se najlepse zahvaljujem.

LP, (sosed)

  • Share/Bookmark

30.01.2008

Vas zanima šport, dobra družba in pivo? Vabljeni!

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor: sosed

O tem sem že pisal. Ampak ne tako direktno. Zdaj gre pa zares. Računam na vas.

Za kaj gre? Vsako soboto med 20. in 22. uro s kolegi na OŠ Kolezija igramo basket. Že par let. Dvorana je super, pred kratkim prenovljena, ogrevana, čista, lepa, velika, dve garderobi, tuši, skratka ni da ni. Poleg tega je zadeva tudi cenovno zelo dostopna, zlasti če vemo, da je dvorana stoji praktično v centru Ljubljane.

Letos plačujemo 10€ na mesec (8 ur) oz. 5€ za enkratni obisk(2 uri). Cena je seveda pogojena z obiskom: več nas je, manj se plača – manj nas je … jup, točno tak! Lani denimo smo zaradi številčnosti plačevali še bistveno manj kot sedaj, tako da je bilo igranje v najeti dvorani praktično zastonj.

Letos pa je klop iz različnih razlogov malo krajša. Poškodbe, delo ali izobraževanje v tujini in punce, ki nimajo razumevanja do športno aktivnih fantov so v precejšnji meri odgovorni za porast stroškov. Zato iščemo nove igralce, igralke, navijačice in mažoretke… Namesto da buljite doma v TVje, se nam pridružite na igrišču. Žurat greste pa še vedno lahko po basketu. A ne?!

  • Share/Bookmark

29.01.2008

Bežanje po PST

Objavljeno v Smeh 06:30 avtor: sosed

Ja, ja, saj vem, da vas ne zanima in da vam številke nič ne pomenijo. Če slučajno vam, se pa verjetno zgražate nad tem, da nekdo objavlja tako povprečne rezultate. Ampak boli me Kitić. Naredil sem še en korak naprej in koleno zaenkrat ne kaže znakov nezadovoljstva. To je dovolj, da napišem post in vpijem JuPPPiiii (tako kot se je včeraj v telefon drla soseda in šokirala nedolžne bystanderje, ki so se takrat znašli na parkirišču… ampak pustimo to, druga zgodba.)

Januarja sem torej stopil na gas in skušal povečati polžji tempo. Najprej sem v pričakovanju bolečine tekel kot po jajcih (ne po svojih, da ne bo nesporazuma…), potem pa z vsakim tekom izgubil nekaj strahu, kar se je vsakič pokazalo tudi na času. Skratka, končno sem začel tečt brez bremz!

Plani v bodoče? Še vedno isti.

Kratkoročni cilj: spustit tempo, povečevat razdaljo ter nato dvignit tempo pod 5min/km. brez težav odtečt 20km.
Srednjeročni cilji: vrnit se tja, kjer sem ostal pred poškodbo in odtečt polmaraton s 4:30/km.
Dolgoročni cilj: nekje do dopolnjenega 30. leta suvereno in brez borbe za življenje odtečt veliki maraton pod 3h 45min.

In prepričan sem, da bom izpolnil vsakega od zastavljenih ciljev. Če le ne bo spet kje počilo…

5.1.2008 košarka 2h
7.1.2008 10,4 km (Pst) 0:56:16
9.1.2008 10,4 km (Pst) 0:55:43
12.1.2008 košarka 2h
16.1.2008 10,4 km (Pst) 0:53:08
17.1.2008 10,4 km (Pst) 0:56:14
19.1.2008 košarka 2h
22.1.2008 10,4 km (Pst) 0:53:48
25.1.2008 10,4 km (Pst) 0:50:49
26.1.2008 košarka 2h
28.1.2008 10,4 km (Pst) 0:49:54

P.S.: Ob vsej dobri volji povezani z dejstvom, da se počasi, a konstantno vračam v tekaško formo, pa nikakor ne smem pozabiti na zahvalo tistim, ki mi sploh omogočajo brezskrben tek. Soseda in babi, hvala da me sponzorirata in zabavata malega kavboja medtem ko oči beži naokoli po PST. Nikol pozabil!

  • Share/Bookmark

27.01.2008

Bluzim … ker imam rad bluz!

Objavljeno v Žlica vegete 01:45 avtor: sosed

A veste, da je fajn ko imaš doma nekoga, ki te ima rad in čaka, da se vrneš v njeno naročje. Čeprav že zdavnaj spi, ko prideš domov, se obrne k tebi, privije v objem, ti zaželi lahko noč in sanja naprej. Kako nor je občutek, ko veš da nekomu igra srce samo zato, ker si tu, ker si blizu. In kako lepo je, ko slišiš, da tudi tebi srce bije glasneje zgolj zato, ker čuti njen utrip.

Čeprav sem malo (ampak res čisto malo) pod dozo, vem, da je to tisto kar si želim. Danes. Jutri. Vedno. Vsak dan. Ne samo ob vikendih. In ja, jajca spet postajajo manjša… PA KAJ! Grem v posteljo, ker vem da me tam čaka nekdo, ki ga imam rad.

(Jutri bo tale objava verjetno totalno bedasta, ampak zdajle… ljudje … zdaj tole izpade kot remek delo! Na zdravje … in lahko noč!)

  • Share/Bookmark

25.01.2008

Sprememba spola ali kdaj sem izgubil svoja jajca

Objavljeno v Žlica vegete 06:30 avtor: sosed

Zgodilo se je počasi in postopoma. Pravzaprav sploh nisem opazil, da se dogaja. Vse dokler se nekega dne nisem zbudil popolnoma brez. Brez jajc namreč. Ali z drugimi besedami: postal sem pi*ka. Opravičujem se zaradi uporabe vulgarnega jezika, ampak, če bi napisal, da sem se spremenil v žensko, bi jim delal krivico. Ker ko danes opazujem ženske, velikokrat ugotavljam, da imajo več karakteristik, ki bi jih stereotipno in mačistično prepoznali kot moške, kot večina moških, ki jih poznam. Ali pa se samo jaz gibljem v takšnih krogih? S tem seveda ne mislim povedat, da so kosmate, da se praskajo po riti in prdijo v spanju. Govorim o samostojnosti, odločnosti, samozavesti, pogumu, čustveni stabilnost…

Jaz pa na drugi strani prevzemam vse več tistih drugih, malo manj priljubljenih lastnosti. In postajam nesigurna, labilna in totalno over-emocionana pi.., pardon, vagina. In povem vam, da sem počasi sam sebe sit! In zato tale post! Gre za ‘wake-up-call’. Alarm. In obljubo, da bo potrebno nekaj spremenit, ker drugače jajca nikoli več ne bodo zrasla nazaj. Sama od sebe sigurno ne!

Zato sem sprejel nekaj sklepov. In sicer… Nehal bom poslušat sentiše, ker jih jemljem preveč osebno. Nehal bom igrat vlogo kalimera, ker mi totalno ne paše. Nehal bom bit romantičen in iskren, ker je to znak šibkosti. Nehal bom bit obziren in prijazen, ker se enostavno ne splača. Začel bom težit tipom in dajat osladne ‘i-wanna-fuck’ komentarje bejbam, ker to očitno pali pri izgradnji taf gaj-jebač imiđa. Mogoče bom celo nehal biti jaz, ker je biti jaz včasih povsem neatraktivno in absolutno preveč naporno. Začel se bom praskati za jajca (takoj ko nazaj zrastejo) in se prijemati za tiča, ker s tem pokažeš, da imaš kohonas in da je tič na mestu. Začel se bom obnašati kot glavni na vasi in kot alfa samec pa čeprav se bom moral tu in tam poscati na kakšno drevo, ki ni moje. Ni panike. Po pravilu komu višje nese bom itak zmagal! Ker vsi ostali primati itak streljajo s slepimi naboji…

p.s. Pa še to! Namesto solatke in čajčka bom za malco začel žret surovo meso in pit motorno olje. Z dvojno dozo cukra! Pa da potem vidmo, kdo bo imel večja…

  • Share/Bookmark

23.01.2008

Jebemti pa ne glih zdej!

Objavljeno v Solze 20:11 avtor: sosed

… norice mamo…

Bogi kavboj je čisto iz sebe, oči pa tut, ker se je vse skupaj zgodilo v najbolj neprimernem trenutku. Upam, da bomo preboleli do naslednjega vikenda, ko gremo na smučarsko dopustovanje. Joooj,samo še to nam je manjkalo…

Ampak ob vsem kar mi gre čez glavo ob spoznanju, da bom naslednji teden na prisilni bolniški, ne smem pozabit, da je pravi nesrečnik pravzaprav moj mali tiger. Ko sem ga pred nekaj minutami poljubil na čelo in ga pokril, me je milo pogledal s tistimi svojimi velikimi očmi in rekel: “Lahko noč oči, pa prooosim ne se dotikat moje norice!”

  • Share/Bookmark

22.01.2008

Ninđa đelve premagajo hudobce bolš kot policija!

Objavljeno v Smeh 06:40 avtor: sosed

Če slučajno še niste vedeli, zdaj veste. In povem vam še to, da so ti štirje plazilci zelo vsestranski ter uporabni še za kaj drugega kot premagovanje hudobcev.

Ta vikend smo praznovali kavbojev 4 rojstni dan. Oba dneva se razume, nismo mi kar tako in ko se nečesa lotimo, gremo na polno. Vse je bilo v znamenju zelenih hodečih pol-želv. Še otroci so se prelevili v prave male pošasti in se v bojevniškem duhu lotili očeta gostitelja. Ja, pošteno so me premikastili – obstaja celo dokazno gradiva zverinskega pretepa, ampak ga bom raje zadržal zase. Le zakaj bi se hvalil, da so me nabutali 4-6 letni otroci? Je pa res, da mi je nekaj časa dobro kazalo, dokler ni največji med napadalci našel mojo šibko točko, ki jo je poleg tega še prekleto težko zgrešiti …

Ja, bil je precej naporen vikend, zlasti za tiste, ki smo bili zadolženi za kuhanje, nabavo, pripravljanje in predvsem pospravljanje “bojnega polja”. Ampak se je izplačalo, tamali so uživali na polno, ni bilo prepirov, ni bilo joka, bilo pa je ogromno smeha in dobre volje. V vsakem primeru bomo ta vikend še dolgo podoživljali. Kavboj pa itak že zdaj sprašuje, kdaj bo star 5 let in bomo celo zadevo ponovili. Čez tri leta, sine, čez tri leta, mu vztrajno odgovarjam…

  • Share/Bookmark

21.01.2008

Sama dobrota me je!

Objavljeno v Smeh 15:30 avtor: sosed

Odločil sem se, zajel zrak in se spustil v humanitarne vode. In zato se v teh prelomnih trenutkih obračam na vas, blogerji in blogerke Slovenije, prijatelji in prijateljice, da mi pomahate po vaših najboljših močeh. Poleg dobrodelnosti pa je tole tudi še en test dometa bloga. Če mi je ratal prek bloga dobit klavir…

Torej, ker se vedno rad učim pri velikih, sem si za vzor in inspiracijo tokrat izbral samega … fa-fafafa-fa (fanfare) … Maria Galúniča, tega apostola dobrodelnosti. Po njegovem receptu je najprej potrebno izbrati nekoga, ki je pomoči potreben in nato s hitro ter natančno usmerjeno intervencijo spodbuditi tiste, ki lahko in so voljni pomagati, da to tudi storijo. Pika. That’s it. On je samo posrednik. Ampak pobere zasluge. Konec koncev je zadevo zasnoval, promoviral in izpeljal on, drugi so se samo odzvali klicu. Statisti… No, to bi jaz! Da bi vse donirali drugi, jaz bi pa izpadel heroj. Aha, definitivno je to nekaj zame! Sicer sam medijsko ne sežem niti do Mariovega nohta na mezincu, ampak si bom temu primerno izbral nekoliko manjši projekt. Gremo po vrsti…

1. SUBJEKT
Če hočem pomagat, najprej potrebujem nekoga, ki je potreben. Ha in točno takega sem našel! Pravzaprav je on našel mene, ko je izlil srce v enem od svojih komentarjev. Dovolite mi, da vam predstavim potrebneža. Fant ima 3 velike ljubezni: Jana Plestenjaka (pri katerem črpa navdih), ekologijo (požrtvovalnost gre tako daleč, da v bran gozdov ne uporablja wc papirja) in pa umetnost (zaradi česar je posredno nastal ta post).

2. PROBLEM
Kot večina velikih umetnikov v tem delu Evrope, bi možak rad nastopal v mojem orkestru, vendar revež kljub neizmerni volji nima te možnosti. Zdaj pa ponoči ne spi, podnevi večino časa vegetira (brez vegete), piše pesmi o neizpolnjenem hrepenenju in tako…

3. REŠITEV
Jaz pa pravim: dajmo mu uresničit željo. Kako mu pomagati? Torej: če ima kdo na podstrehi slučajno kakšno čelo, ki bi se ga rad znebil ali pa če poznate koga, ki pozna bratranca od svoje stare mame, ki ima ravno soseda, kateri ob vikendih igra šah z vrtnarjem od ljubimca bivšega čelista… Dajte se spomnit na gospoda Kobrowskega in njegova neuresničena hrepenenja.

Dajmo naredit Maria ponosnega in izpeljat ta projekt! Dajmo narest mene heroja! :)

Anyone? … Ker jaz RES rabim čelista!

  • Share/Bookmark

18.01.2008

Kdaj jaz postane midva?

Objavljeno v Ko piše srce 06:30 avtor: sosed

Ne vem, kako je s tem pri vas, vendar jaz si pod ‘midva’ predstavljam cel spekter idej, ki so morda preveč utopične, da bi lahko bile v celoti resnične. V katerikoli vezi. To pa preprosto zato, ker smo ljudje neka čudna bitja, ki so, razen v redkih izjemnih situacijah, ko reagiramo impulzivno ter nerazumno, preveč egocentrično naravnana, da bi lahko bivali v dvojini. Ego. Jaz… To je pač tisto, kar znamo najbolje.

In kdaj živim midva? Takrat ko pomislim, predno rečem. Takrat ko lastne male, nepomembne interese postavim v drugi plan, če vem, da bom z njimi prizadel partnerja. Ko mi ni potrebno prositi in modelovati, da me drugi sliši in priskoči na pomoč. Ko se veselim njenih uspehov in čutim udarec ob padcih. Ko zaupam in vem da zaupa. Ko vem, da lahko padem, ker me bo nekdo ujel. Ko lahko delim svoje sanje, ne glede na to kako majhne ali kako gigantske znajo biti. In ko oseba, ki jo imam rad z istega brega prepozna te sanje kot nekaj kar me definira in mi pomaga biti to kar sem. Vsem napakam, ki jih imam in vsem neumnostim, ki jih govorim navkljub…

Včasih uspe. In včasih ne. Čeprav jo imam rad. In ona, tako pravi, mene. Včasih sva midva, včasih pa samo jaz … in ona.

  • Share/Bookmark

15.01.2008

V objemu II.

Objavljeno v Ko piše srce, Poezija 16:00 avtor: sosed

V mračnem kotu kletne sobe,
kamor žarek níkdar ne posveti,
kjer še miši hodijo po prstih,
siva senca se uči leteti.

Segreje strup si kar v žlici,
preden pošlje ga v kri,
in se v krču potešitve,
zvije v klopčič ter zaspi.
In odsanja v daljne kraje,
preko hribov in dolin,
tja do mesta izgubljenih,
ga popelje heroin.
Črna vrata se odprejo,
kdo se skriva tam v megli?
Stopi še korak v temo,
ugleda množico ljudi.

Pleše Morrison ob ognju,
na kitaro Jimmy mu igra,
Janis v grlo Whiskey zlije,
takrat pa glasba se konča.
Vsi zazrejo se v mladiča,
z drugega je on sveta,
le devica stopi k njemu,
kapne solza ji na tla.
Kmalu ju obkroži raja,
žalostinka v molu zaigra,
svežo kri dobi ta klapa
v plesu sanj ga pokonča.

V mračnem kotu kletne sobe,
kamor žarek níkdar ne zapluje,
kjer še miši hodijo po prstih,
mati v črnem sina objokuje.

sosed

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »