3.01.2008

Priložnost zamujena … saj veste

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor sosed

Takšnega čustvenega vrtiljaka kot sem ga doživel te praznike že dolgo nisem izkusil. V 12 dneh kolikor sem bil doma, se je zgodilo vesolje. Po svoje sem kar vesel, da je vsega skupaj konec, ker se bojim, da bi me v nasprotnem primeru totalno izželo in pobralo. Poticam, pršutu in sarmam navkljub.

Ogromno je bilo lepega. Recimo božič s familijo. Prvič po nekaj letih sem spet čutil tisto toplino, ki jo prinašajo takšni prazniki, ko vse klapa in so odnosi urejeni. Pa prva smuka po več letih na Krvavcu, izlet v Nassfeld, čudoviti večeri v dvoje, silvestrovanje in prvo kosilo pri njenih, koncert Gibonnija… Vse to bi počel še enkrat. Dvakrat. Vsak dan! O vsaki od teh stvari bi lahko napisal 10 postov, a ob vsem kar se je dogajalo nekako nisem utegnil.

Po drugi strani nas je vse skupaj pretresel dogodek o katerem sem na kratko že pisal. Pa ne bom več. Zapisal bom le to, da je čez čudovito obdobje pustil težek, črn pečat, ki ga nikoli ne bomo mogli izbrisati, pozabiti ali spremeniti.

Vseeno gre za tiste, ki ostajamo tu, življenje naprej. In upam, da nam bo teklo dalje še dolga leta. Želim si, da bi se svet ustavil in bi vse ostalo tako kot je sedaj. Za nas. Da bi večno znali uživati v tem kar imamo in izkoristili možnosti, ki so na razpolago. V življenju ni nič podarjenega in za vsako stvar se je potrebno boriti. Če kaj, potem sem se v zadnjih dneh naučil prav to.

Lep začetek leta želim vsem skupaj. In imejte se radi dokler se imate lahko…

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev »

  1. majrimmajrim pravi,

    3.01.2008 ob 17:18

    zato sem si tudi jaz obljubila,da nikoli ne bom več odlašala z nobeno stvarjo in večkrat bom izrekla besedo rada te imam…sosed,objem za srečo

  2. Mojcka pravi,

    3.01.2008 ob 20:32

    Gibonni je bil pa tako carski, da bi res lahko to počela vsak dan. In ja, sosedje moji dragi najljubši bodo še nadaljne mesece poslušali Đibota in njegov “like a bee in a tea spoone…”
    Ja, mi ostajamo tu na zemljici. Ni nam vedno postlano z rožicami, pa vendar se moramo boriti in vztrajati. In se imeti radi. Sebe in svoje najdražje.
    Naj se tako dober začetek leta nadaljuje…

  3. senoritasenorita pravi,

    4.01.2008 ob 11:13

    Res je, življenje si krojimo sami in za vse lepo se je treba boriti in na tem delati. Nič ne pride samo od sebe. Še veliko lepih in toplih trenutkov v tem letu in vseh naslednjih ;)

  4. mojcasmojcas pravi,

    4.01.2008 ob 13:05

    A kaj, ko to spoznamo, ko je že (pre)pozno…

  5. Saaba pravi,

    4.01.2008 ob 14:18

    ja,borbenost se splača,čeprav ni lahka…a vse se povrne, mogoče v kakšni drugi obliki… so pa veliko že tvoja spoznanja ob vsem doživetem, pozitivnem in negativnem.

    Gibonni je bil pa totaln car! že dolg ni bil tko razpoložen…
    od koncerta si še bolj prepevam Več je vrime, da se pomirim sa svitom…

  6. tannytanny pravi,

    4.01.2008 ob 14:52

    sedaj pa z oprimizmom in z pozitivno energijo gledati naprej v to leto :)

  7. likard37likard37 pravi,

    4.01.2008 ob 17:32

    Ja, takšni vrtiljaki se zgodijo le vsake toliko. Mogoče bi lahko rekli “na srečo”, saj tudi uživanje in lepi dogodki potrebujejo svoj počitek in čas. Le tako se menda naslednjič spet lahko vse skupaj zavrti. Će bi se tako sukalo stalno bi ta naš mali svet postal še bolj neobvladljivo (pre)hiter.

  8. Ana pravi,

    7.01.2008 ob 21:15

    Tudi jaz sem bila z najdražjimi osebami (dvema najboljšima prijateljema) na koncertu, kjer smo se prav tako imeli FENOMENALNO. Bolezni navkljub sem se drla na ves glas, se zabavala, smejala, skoraj zajokala, objemala, skakala, ploskala… Ah, Đibe ga zmaga.

  9. ninaaninaa pravi,

    10.01.2008 ob 16:00

    Veliko lepega tudi tebi v tem letu!Cimvec taksnih trenutkov o katerih bi lahko napisal se in se postov! ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !