02.12.08
Pisanje bloga osvobaja ali omejuje?
Včeraj sem imel čast gostiti eminentna gosta. Blogorolina Ručigaj in Marta sta se izkazala za blazno simpatičen in posrečen tandem. Pričakoval sem precej formalen pogovor tipa vprašanje - odgovor, a sta me presenetila s totalno sproščenim pristopom. Me je pa parček prisilil k razmišljanju in pustil z nekaj odprtimi vprašanji.
Med drugim sem jima nalagal o motivih ter vzgibih za pisanje. Kako o določenih stvareh, težavah ali stiskah lažje razmislim, če jih pač - zapišem. Blog mi pri tem služi kot instrument in hkrati tudi motiv za takšno pisanje.
Sklepam, da v tem nisem sam. Verjetno je med vami precej takšnih, ki (vsaj določene tekste) pišete zgolj zato, da razčistite. Vse ostalo kar se dogaja okrog napisanega pa v tem smislu ni nič več kot stranski učinek. In sedaj se sprašujem: naj to sposobnost, željo ali težnjo po pisanju dojemam kot nekaj kar me bogati ali kot hibo, kot privilegij ali handicap, blagoslov ali prekletstvo? Ok, zdaj že dramatiziram, ampak naj pojasnim.
Pisno izražanje gotovo lahko osvobaja. Ko osebno stisko spraviš v neko obliko, ki jo je moč prebrati in konzumirati, so zadeve velikokrat precej lažje za premlet, prebavit in shendlat. Po drugi strani pa se mi ravno ta nuja včasih zdi prekletstvo. Zlasti takrat, ko bi besede, ki jih vneto tlačim na papir (ali nekam globoko v direktorije d diska) morale direktno nasloviti neko osebo, običajno točno določeno osebo. A nekako ne gre z jezika. In zato zbežim v svet črk. Z njimi je veliko lažje manipulirati kot z izgovorjenim. Črke lažje zaviješ v celofan. Jih okrasiš s prispodobami. Skriješ v metafore. In jih pustiš tam na papirju. Ali blogu. Mrtve in neizrečene.
Verjetno je resnica nekje vmes. Jaz jo še vedno iščem. Ob tem pa se vztrajno vračam nazaj v svet črk, vejic in velikih začetnic…
februar 13, 2008 ob 00:01
Juhuhu, komi čakam naslednjo Blogorolo!
Ko sem razmišljala intervju katerega blogerja bi me zanimal, si bil na top listi ti. Zdiš se mi človek, ki ima kaj povedati.
februar 13, 2008 ob 08:18
jaz tudi, jaz tudi
Upam, da bom izpolnil pričakovanja
februar 14, 2008 ob 13:17
mal si me razočaral edino s tvojim fetišem, full dolgcajt, pa to je pa res neki vsakdanjega…men se to tut skos dogaja, sam da pri men skačejo devičniki in pojejo ‘Diamonds are girl’s best friends…
februar 14, 2008 ob 13:52
ma ja, frka je edino vsakič 40 novih devic najt… ampak ok, v večini primerov itak one mene najdejo, tko da ni panike.
Morska pravi,
februar 14, 2008 ob 19:42
Najprej… ravno prebrala intervju… kar dostojanstveno opravljeno delo moram reči
Pohvale.
Glede pisanja pa… napisana beseda ima že to prednost, da jo lahko znova in znova srkaš vase… izgovorjeno moraš najprej “slišati”, jo nato nekam spraviti in potem jemati iz spomina, ako jo želiš obdržati pri življenju.
Sicer pa sama pogrešam “pristope” pri pisani besedi v tisti govorjeni..v smislu, da se da prav tako kot recimo premislek preden kaj napišeš, metafore, prispodobe in podobno uporabiti tudi v govoru, prav tako lahko tudi izgovorjene besede popravljaš, a se pri tem večini ljudi kar zatika. In navsezadnje se mi včasih zdi, da s tem, ko se opogumljamo pri pisanju, zgubljamo pogum pri osebni komunikaciji…
Ana pravi,
februar 15, 2008 ob 01:33
hm…pisanje vsekakor osvobaja…ampak seveda ima lahko tud svojo negativno plat….ko se v kakem obdobju izrodi in postane patetično….pisat sem začela v Oš tiste dnevnike in jih napolnila 4, pol zvedla za blog…blog je privlačen….v smislu, da lahko še drugi sodelujejo s tvojimi expresijami….in imajo možnost drezat v intimen svet pišočega…če seveda pišeš osebnoizpovedni blog, bolj ali manj brez samocenzure….
recimo….nehala sem že 2. (nedavno) z uporabo bloga….itak vem,da bom še pisala, ker je pisanje “moje- moje”…ampak sem potrebovala pavzo…in v zadnjem času se mi ni zdelo, da je bilo zame koristno…tak da: go with a flow
Recimo najlepši trenutki pri pisanju s, ko dobesedno začutim, kako sem “izdahnila” težo misli in občutenj…prav zares katarzično in terapevtsko…ko se zavem čiste iskrenosti pisanja….samo in samo zase…
p.s.: ne morm spat…pa sem se zapičla malo v tvoj blog….
februar 15, 2008 ob 08:11
@Morska: hvala. meni je prav čudno gledat svoj fris v reviji. sploh v takem formatu
drugače se pa kar strinjam s tabo - v zadnjem stavku si dobro ujela mojo dilemo. to da bi postal nesrečnež, ki se jada prek bloga, v živo je pa lulček, mi ne diši preveč…
@Ana: pride obdobje, ko potrebujem ta ventil in je čas, ko lahko funkcioniram brez njega. razlika med nama je, da jaz ne zapiram bloga, ampak takrat pišem o drugih, recimo manj pomembnih, stvareh. ampak seveda se vseeno vedno znova vračam k pisanju…. v kakršni koli obliki že…
p.s.: ti se kar zapiči kadarkoli ti paše!
februar 15, 2008 ob 08:27
po dolgem času sem prebral intervju v blogoroli… pa fotke so tut čedne
Ana pravi,
februar 15, 2008 ob 08:38
no, zaprla ga dejansko nisem
Ker je odprt…heh…in se lahko še tud komentira…mislim, normalno stoji tam nekje na svojem mestu in čaka na moje izlive…enkrat spet v prihodnosti…ne vem, kdaj.
Ja, sej te berem, sam te ne komentiram vedno…si mi pa včer ponoči oz. dans zgodaj zjutraj zelo zapasal…sem spala popoldan in pol nisem mogla zatisnit očesa do treh…pa je bilo branje bloga rešitev.
ja, ja, ne ga zapirat. prav škoda in brezvezne so mi odločitve parih blogarjev, ki so nedavno nehali s pisanjem in so vse zbrisali. tega ne bi nikol naredila. ker tolk resno jemljem zapise - pisanje…
joj, seveda..šibam še dans po blogrolo, da vidimo ta intervju
februar 15, 2008 ob 08:39
@dmashina: hvala, ampak saj veš kako je s tem - fotke so toliko dobre kot je dober fotograf. no, v tem primeru fotografinja.
februar 15, 2008 ob 08:41
@Ana: no, vsaj tebi sem zapasal danes ponoči
Ana pravi,
februar 15, 2008 ob 08:51
aaaa, hahaha
Ja, sam res no
februar 15, 2008 ob 09:58
Res fajn intervju, Sosed:-)
februar 15, 2008 ob 10:06
o, hvala zloba
dare pravi,
februar 15, 2008 ob 16:23
Benti, danes sem dobil tisto blogorolo. Dober intervju susjede. Si me pa mal presenetil. 26 ??? Sicer sem vedel, da si mlajši, vendar sem te nekako imel tako bliže 35
. Mogoče zaradi muzike, ki smo onjej debatirali pa to!? Sicer pa super branje ta tvoj intervju…….mulc! lp
sosed pravi,
februar 15, 2008 ob 16:38
@dare: haha, zgleda da sem vse šokiral s starostjo. drugače pa hvala za komplimente, čeprav verjetno sam dobro veš, da bi simon in marta še od telegraf štange dobila dober intervju ……….. legenda!
februar 15, 2008 ob 16:58
Drugače nism rada papiga.. ampaj res, dober intervju! Ne bi blo švoh met takih sosedov