27.03.2008

Čas bi zacelil svet…

Objavljeno v Žlica vegete 06:00 avtor sosed

Kaj se je zgodilo z dnevi, da so tako prekleto kratki? In kam so šli tedni, ki se jih sponim iz otroštva, ko se časovnih omejitev in natrpanih urnikov nisem niti zavedal, kaj šele, da bi dovolil, da mi vodijo življenje.

Starejši ko sem, manj imam časa. Ni časa za prijatelje in druženje, ni časa za šport, ni časa za pisanje ali musko, ni časa… Kako sovražim, ko moram vsak dan, vsak teden splanirat v nulo in potem najmanjši premik znotraj tega urnika pomeni pravi dizaster. Službene obveznosti, otrok, hišna opravila, gospodinjstvo in kvaliteten čas zase velikokrat ne gredo skupaj… Vsaj ne brez izdatne pomoči dežurne varuške ali dneva dopusta.

In potem pride dan ali vikend, ki ga imam čisto zase, pa še sam ne vem, kako bi ga najbolje izkoristil. Tek? Klavir? Plavanje? Kitara? Kofe s frendi? Razvajanje v dvoje? V vsakem primeru nekdo izvisi in zadnje čase ljudi okoli mene samo še zavračam.

Jaz bi pa rad nazaj ure, dneve in tedne, ki bežijo mimo mene, ne da bi sploh vedel, kam so odšli. Počasi imam dovolj norenja ter večnega pričakovanja prostih uric, vikendov ali dopusta. Pregorel bom…

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev »

  1. ana pravi,

    27.03.2008 ob 11:49

    pregorel ne bos, ker si tega ne bos dopustil.
    in verjetno bo to obdobje minilo…ni pa fajn, ne. ne mors se enako mocno razdajat na vse strani…lahko pa ocenis, kaj ti v danih trenutki najvec pomeni, in se tako odlocas. na drugi strani pa se she dalje trudis vzdrzevati balans, da od vsega uzivas vsaj malo drobtinic.
    sicer pa nic ni zamujeno za nobeno stvar, na bilo katerem podrocju, konca sveta se lep cas ne bo…heh
    verjetno pa je na nas, da ustvarjamo nove priloznosti, da nadoknadimo tisto, kar si zelimo na novo ali znova podozivet.

    vse dobro.

  2. mojcasmojcas pravi,

    27.03.2008 ob 12:08

    Sosed, you are doin’ a great job with all that, I’m sure! Čas si boš pa moral sam vzeti, ne moreš biti 24h na dan superman. Izkoristiti kak dan, kak trenutek zase, ostalo bo počakalo. I’m sure.

  3. Nina pravi,

    27.03.2008 ob 12:47

    Sosed pozdravljen,

    med prebiranjem teh vrstic sem ugotovila, da imava iste težave. Saj vem, da ti zaradi tega ne bo nič lažje, a mislim, da je že to napredek, da si prepoznal “kaj” te duši. Na tej stopnji je potreben samo še korak k želenemu ali vsaj poskusiti se temu približati. Sicer je lažje reči kot narediti…
    Verjetno smo tako tempirani zaradi občutka, da nenehno nekaj zamujamo, nasploh, če kdaj nastane zatišje v dogajanju in si v izogib temu kar naprej nalagamo nove in nove obveznosti.

    Kakor koli….ne dovoli si, da bi pregorel…res z veseljem prebiramo tvoje “umetnije”!

    lep dan

  4. Nataša pravi,

    27.03.2008 ob 13:27

    To je nekaj v zraku. Počutim se popolnoma enako. Vsak dan se samo cijazim v službo, delam, cijazim iz službe, preživim eno kvalitetno uro z otrokom, probam še kaj športat, pucam stanovanje, letim v trgovino…in to je to. Po moje sta rešitvi dve: prva je, da tako stanje prej ali slej mine. Z lepšim vremenom pa sploh. Drugo pa – vedeti vsak dan, vsako uro, vsako minuto, kaj je tvoj cilj, česa si najbolj želiš…potem pa delat za to, da boš to dosegel. Jaz npr.delam na tem, da bom slejkoprej sama sebi šef. good luck ;-)

  5. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    27.03.2008 ob 14:56

    Ne boš stari. Včasih se tudi meni zdi, da bi moral oprtati nahrbtnik na rame in izpuhteti, ampak… Lej, imaš sina, ki te obožuje, imaš Sosedo, ki ti stoji ob strani. Isto jaz, čeprav jaz pač nisem skrbnik, kot si ti, ampak… Takšni dnevi pridejo in gredo in že naslednji dan si poln zagona moči, optimizma in zreš v prihodnost. In če nič drugega imaš nas, tvoje redne bralce, ki smo vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, ane? ;)

  6. siničicasiničica pravi,

    27.03.2008 ob 15:27

    jaz sem pa mislila, da imaš ti kak miren dan odveč :)
    Mislim, da smo vsi na istem, ker si ne vzamemo, dokler nas ne prisili telo. Izdihni, vdihni in počasi pojdi naprej.

  7. strojnikstrojnik pravi,

    28.03.2008 ob 09:11

    Izkoristi vsako minuto, ker bolje ne bo več nikoli. Bo pa precej slabše… :(

  8. sosedsosed pravi,

    28.03.2008 ob 11:15

    @ana: ‘in verjetno bo to obdobje minilo’ … upam, da res, čakam že od konca srednje šole. sicer pa, še kakih 60 let pa grem u penzijo, mogoče takrat :)
    @mojcas: ma ne, sej nisem superman 24 ur. približno 7 ur na noč tudi spim :)
    @Nina: ma ja, saj poizkušam, ampak včasih pride do vrelišča, potem se pa pojadam malo na blogu..
    @Nataša: kolikor opazujem svet in ljudi okoli sebe, ugotavljam, da imajo ravno tisti, ki delajo zase in svojo firmo najbolj zajebane šefe – sami sebe.
    @Alex: k tebi pa še pridem po nasvet, znaš vedno stvari postaviti v perspektivo in jih osvetliti s prve strani. hvala ;)
    @siničica: sem probal z dihanjem pa sem hiperventiliral :lol:
    @strojnik: pismo, ti pa znaš človeka dodtolčt! :)

  9. Urša pravi,

    28.03.2008 ob 13:51

    Oj.
    Tud jst se pridružujem temu, da so dnevi prekratki. Med tednom zgleda nekako takole: vstanem, se odvlečem v službo, pridem domov, grem k hiši, delam (no, jst ne, ker so mi prepovedali težka dela zaradi mojega stanja :) , pripravim večerjo za delavce, se umijem in grem spat. In tako vse dni v tednu. V soboto je urnik zelo podoben, razen če nas ne preseneti dež. Včasih se zgodba ponovi še v nedeljo. Še dobro, da bo kmalu druga plata, potem še malo zidanja in streha. Pol se pa itak začnejo mojstri.
    Tako, da dragi Sosed, smo vsi približno na istem, samo da ima vsak svoje opravke in zadolžitve :)

  10. naivna pravi,

    1.04.2008 ob 21:35

    Najboljše so pa tisti trenutki, ki te kar sami od sebe presenetijo s pozabo na skrbi. Recimo tista smešna pisana gospa na avtobusu ali hihitajoči se dekletci na poti iz šole ali kak strašno smešen zalet v štango. Če je kdo opazil slednjega in to dokaj spektakularnega – me veseli, da smo se srečali, spet sem bila jaz tista :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !