28.03.2008

Ko sreča postane bestseller

Objavljeno v Solze 15:45 avtor sosed

Zadnjič sem opazil, da se je kupček neprebranih knjig v vitrini opazno zmanjšal. Ker ne maram dolgotrajnega čakanja na nekaj mesecev v naprej rezervirane knjige po slabo založenih knjižnicah, sem se odločil, da za knjige pošnofam po spletnih knjigarnah.

Kot že tolikokrat poprej sem zgrožen opazoval razmah grozljivega trenda. Leposlovja se praktično ne tiska več, izbira pa je v najboljšem primeru omejena na populistične pisce tipa Victoria Holt in poceni kriminalke z generičnimi naslovi ala ‘Umor v Parizu’. V razcvetu pa je tudi povsem nov žanr: ‘nategni-me-na-suho’. Gre za knjige tipa ‘10 poti do sreče’, ‘Postani bogat v dveh tednih’, ‘Kako do zdrave prostate v 23-ih korakih’ … Lahko bi našteval v nedogled, ampak verjetno ste dojeli poanto: gre za zbirko nekih kvazi knjig, ki jih prodajajo z obljubo, odrešitve bralčevih tegobe in uresničitve njegovih najbolj skritih želja. V praksi seveda še nikoli niso nikomur pomagale. Ampak predno se obupani uporabnik tega zaveda, ima že prazno denarnico.

In joj, da ne pozabim na celo serijo avtobiografij nekih nepomembnih, dolgočasnih in puhlih ljudi, ki celo življenje brcajo žogo (pa kaj za vraga ima denimo Backham za povedat?), delajo pop štance za ‘Britney generacijo’ ali pa posvetijo svoje življenje plastični kirurgiji in si izmenično vsake dve leti povečujejo ali pomajšujejo joške, rit in/ali žnable. Res, komaj čakam da izvem s kom na tem svetu (razen mene) Pamela NI seksala. Ampak to je očitno tisto, kar gre v promet. Lady na 300 in nekaj straneh.

Ne moreš pa recimo kupit denimo Živalske farme od Orwella. Ni! Nikjer! Kdo danes še kupuje družbeno kritične tekste? Izgleda da samo kak zablujeni bloger. Tudi Burgessove Peklenske pomaranče nisem našel. In še cel kup drugi knjig, da ne naštevam. In ne gre za kakšne eksote, ampak za velika dela velikih piscev. Ampak, jebat ga, ‘Orgazem brez meja’ in ‘Hujšaj z mortadelo’ imajo v založbah top prioriteto. In da se razumemo, ne krivim založb. Se pa sprašujem, če smo kot družba res že tako degenerirani, da ne zmoremo nekaj procentov ‘intelektualcev’, ki bi v knjigarni pridno praznili police z literaturo na malo višji stopnji od slikanic?

Ali drugače – ko pot do sreče postane bestseller, potem veš, da je družba do grla v dreku.

Zadnjič je sodelavec nekomu za darilo hotel pokloniti ‘Zločin in kazen’. Obiskal je nekaj knjigarn in naposled kupil rabljeno knjigo na bolhi… Dostojevski se torej po novem kupuje na spletnem bolšjem sejmu kot rabljena, odslužena roba. Prepričan pa sem, da bi knjiga ponovno postala prodajna uspešnica takoj ko bi Hollywood posnel istoimenski film… Z Elliah Woodom v glavni vlogi. Itak!

  • Share/Bookmark
 

16 komentarjev »

  1. widra wanda pravi,

    28.03.2008 ob 17:14

    Cja, bo že držalo, da se največ tiska tisto, kar se največ prodaja: priročniki do sreče (lahko tudi zapakirani v kvazi leposlovje ali meni ljub izraz “novodobni ezoterični kič”), na drugi strani pa je “in” tudi poza “mi pa tega ne beremo” in se v knjigah prodaja nek tak cinizem, ki pa včasih rata že tako zlajnan, da res ne veš več kje je poanta – kvazi kritika družbe, ampak v bistvu ti pa čisto isto izveš, če odpreš časopis. Ne bi pa rekla, da se leposlovja ne tiska veliko: se mi zdi, da ga je kar nekaj, morda je včasih bolj zaskrbljujoča le kvaliteta le tega. Recimo pri Beletrini so se za moj okus totalno spridili. Zanesljivo nerazočarajo le nekateri klasiki. Tisti procent intelektualcev pa seveda ne more iz knjig, ki jih bere narediti bestsellerjev. Večina odloča, tista ista večina, ki naroča najbolj bran slovenski časopis.

  2. lola bluelola blue pravi,

    28.03.2008 ob 17:59

    Živalsko farmo so pred kratkim prodajali v eni izmed teh serij ‘časopisa s knjigo’. Je pa bila stvar približno tako neobetavna, kot se sliši, saj so prodajali neko izdajo s precej slabim prevodom. Pravijo, da to uniči še tako dobro knjigo.

  3. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    29.03.2008 ob 07:36

    O ja, te povsem razumem, kajti prav pred kratkim sem začel z iskanjem satirične knjige “Herkules in sedem mačkic” in guess what- nikjer je ni, oz. če bom imel prav zares srečo, jo bom mogoče celo našel v kakšni starinarnici

  4. strojnikstrojnik pravi,

    29.03.2008 ob 10:55

    Tragedija je, da se najdejo kupci takšnih priročnikov… :(
    Me pa veseli, da preklicuješ prejšnji črnogledi zapis, saj vidim, da imaš ČAS tudi za BRANJE… :shock:

  5. ana pravi,

    30.03.2008 ob 22:18

    knjiga Sreca je vsecna.

  6. daredare pravi,

    31.03.2008 ob 09:48

    Evo sosed, pa si odkril še en pokazatelj, da vse skupaj pluje v nepreklicno maloro!

  7. sosedsosed pravi,

    31.03.2008 ob 10:05

    @widra wanda: … in prav ta večina je tista, ki me skrbi – večina zmaguje na volitvah, večina dobiva referendume in posredno je večina tista, ki odloča (ali dovoli da odločajo drugi) o naši skupni prihodnosti…
    @lola: hvala za namig. vem kje lahko dobim celotno delovo zbirko, tako da si mi olajšala pot do Farme :) se pa strinjam glede katastrofalnega učinka slabega prevoda.
    @Alex: Z vseljem bi ti pomagal z nasvetom … pa ga žal nimam. Lahko samo zmajujem z glavo..
    @strojnik: nič ne preklicujem! ta čas sem odščipnil od spanja! :)
    @ana: :lol: če mi spomin služi, je bila tista Sreča precej nesrečna.
    Sicer pa sem ciljal bolj na moment ko pojem sreče postane najbolj iskano blago v neki družbi – to je tisto kar je zastrašujoče…
    @dare: in seznamu pokazateljev kar ni in ni kraja…

  8. siničicasiničica pravi,

    31.03.2008 ob 15:12

    Sodelavcu smo kupili za RD novo knjigo Preprosta ljubezen, zbirko pesmi Frana Milčinskega Ježka. Odlično branje, res.
    Meni všečna je Lepotica s pomarančami, pa nekaj zelo dobrih romanov, ki pa bi jih morda označil kot preveč ženske, zato bom raje tiho o njih :) Če pa te kdaj zamika, pa rec. No, Pijevo življenje je recimo za moje pojme izredno branje.

  9. sosedsosed pravi,

    31.03.2008 ob 16:33

    http://sosed.blog.siol.net/2007/08/28/pijevo-zivljenje/
    ali je to naključje, ali … ? :)

  10. MaMlazMaMlaz pravi,

    1.04.2008 ob 11:19

    Jst sem hotu ženi Pahorjevo Nekropolo kupit za rojstni dan pa je tudi ni za dobit v spletnih knjigarnah.

    Odkril sem jo v spletni “nevemkaj” kot e-knjigo v pdf-ju.

    Sem jo ženi kar po mailu poslal. :mrgreen:

  11. siničicasiničica pravi,

    1.04.2008 ob 12:42

    No, vidiš :)
    Odlična knjiga je tudi Mali otok, če še nisi …
    http://www.rolan.si/katalog/11392/Mali_otok__Bestseller_

  12. naivna pravi,

    1.04.2008 ob 21:38

    Čez romana Vojna in mir in Bratje Karamazovi jih ne najdem. Pa ni milijonov ponatisov. Sicer se pa itak najboljše knjige dobi v antikvariatih. Najboljše so tiste s posvetili. “Želim ti, da boš našel življenje, tvoj boter.” Čist hudo.

  13. sosedsosed pravi,

    2.04.2008 ob 10:40

    @MaMlaz: mah veš kako je, nisem tip, ki bi se branil novosti in računalnika, ampak ena od redkih stvari, ki jih moram početi ‘hard-copy’ in ‘good old-fashioned way’ je pa branje knjig… lap top ne paše na nočno omarico tako kot znucani paper-back izvod nekaj desetletji starega romana…
    @siničica: te pa še nisem. sem dodal n seznam! :)
    @naivna: hehe, tale boter je pa res od sile!

  14. MaMlazMaMlaz pravi,

    2.04.2008 ob 10:50

    Se strinjam in podpiram. Hotel sem samo prislinit svoj lonček k tvojim izkušnjam o tem kaj na policah najdeš in kaj ne.

    Drgač pa… saj se da sprintat. ;)

  15. Koko pravi,

    3.04.2008 ob 18:53

    Hm, teoretično bi bila ceneje kakšna print-on-demand storitev. Ne spoznam se na zadevo, zato sprašujem, če kdo ve. Avtorske pravice zapadejo po 50 letih? Enako velja tudi za prevode? Ker to bi še imelo smisla za kakšnega PoD ponudnika. Lovljenje tisočih piscev/prevajalcev verjetno pač ne.

  16. sparkica pravi,

    10.04.2008 ob 07:12

    Sama sem leto dni nazaj iskala Dantejevo Božansko komedijo. Ni šans. Zdaj se že da dobiti, vendar po takšni ceni, da peče glava.
    Trenutno sem na misiji iskanja raznih bukvic v second-hand shopih v angleško govorečih državah :) Včasih najdem opal, sicer zakamufliran kot kravjek, o katerem pri nas še niso slišali… Resnici na ljubo, o marsikaterem literarnem dragem kamnu pri nas še niso slišali :) Zdaj enkrat se moram odpraviti še na misijo po slovenskih bukvarnah. Nove knjige so krasne, imajo vonj po svežem, po novem, po odkrivanju, vendar imajo zame rabljene knjige poseben mistični čar. Besede v njih niso nič manj globoke zaradi obrabljenih platnic, knjiga sama pa priča o zgodovini, ki jo živi neodvisno od nas.
    Iz priročnikov za srečo lahko Srečo pridobijo le avtorji in založniki (v obliki penez), ker smo zgleda Slovenci jako nesrečen narod, ki naivno išče srečo (uspeh, zdravje, ljubezen) kot Butalci namesto v sebi in drugih – v takšnih bedastočah.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !