24.04.2008

OPOMNIK: Ne prezri!

Objavljeno v Žlica vegete 12:00 avtor: sosed

V kolikor ste sluuučaaajno pozabili:

danes ob 16h imamo zbor pred Zavodom RS za transfuzijsko medicino! Če te ne prepriča darovanje samo in če ni dovolj malica, ki sledi … daj pridi vsaj zaradi piva! ;)

Več tukaj.

  • Share/Bookmark

23.04.2008

Čevapčič in pir?

Objavljeno v Žlica vegete 16:31 avtor: sosed

Izgleda, da se bo vreme končno popravilo. Sonce je sicer še malo ramežljivo in deluje, kot da se še ni čisto odločilo. Bi al ne bi? Vseeno pa zadeva kaže potencial. Kamin za hišo si je nadel malo bolj ponosen obraz, meni pa itak že ob prvih žarkih začne dišati po vratovini in čevapčičih. In ne vem, ali so to prisluhi, ali dejansko slišim cvrčanje mesa na razbeljenih rešetkah… Sound of music…Cvrčščščščć…

Od nekdaj sem oboževal piknike. Sicer nisem ravno največji fan mesa, ampak če obstaja razlog, zakaj nikoli in nikdar ne bi mogel postati vegetarjanec, potem je ta razlog piknik sezona. Zaradi tega istega razloga, je bil samostoječi žar ena izmed prvih investicij, ko sem se preselil v hišo. Rad zakurim ogenj. In rad pečem. Meso, ribe, zelenjavo, banane, ananas, koruzo … karkoli! Deloma morda tudi zato, ker je ognjišče v tem smislu nekaj prvinskega – košček moškega peskovnika v tem čedalje bolj ženskem svetu. ‘Ti naredi solatko in nareži paradajz, jaz pa skočim do mesarja in nam zakurim!’

Vendar glavni razlog, da obožujem piknike, z vsem, kar pač spada zraven, je še vedno druženje. Ko povabiš domov ljudi, ki ti nekaj pomenijo, jih posedeš pod senco jablane in sproščeno kramljaš. In medtem ko nad vročo žerjavico le nekaj metrov stran, na tanko narezana vratovina ravno dobiva hustljavo rjavo barvo (jup, to je prav posebna barva na moji paleti), v zraku obtiči ‘KŠŠŠšššš’ pravkar odprte piksne piva…

Komaj čakam lepo vreme in nekaj prostih uric…

  • Share/Bookmark

21.04.2008

Ko med rjuhami najdeš golazen

Objavljeno v Žlica vegete 09:00 avtor: sosed

Bila je dolga in nemirna noč. Neprestano sem se premetaval po postelji. Zdaj sem se zbudil na eni, čez nekaj minut na drugi strani velike zakonske postelje, na kateri sem to noč spal sam. Zbujal sem se krčevito – razdražen in prepoten, medtem ko je polna luna skozi reže rulet zlovešče sijala na moj vzglavnik.

Globoko v noč, ko se je že počasi začelo daniti, sem po nogi začutil ščemenje. Potovalo je proti pasu in se dvigalo mimo hrbta proti tilniku. Bil sem preveč ubit, da bi se premaknil. Utrujen od dolge neprespane noči, sem končno zaspal…

Zbudil me je kavbojev smeh. Priletel je v spalnico: “Oči, oči, jaz imam pa novega prijatelja, k meni je prišel ponoči!” Dvignem na pol zaspan pogled, pogledam v njegovo smer in v kriku padem iz postelje. Nejc je v roki držal pol drugi meter veliko kačo. Plezala mu je prek rame proti vratu. Ko me je popustila prvotna panika, na hitro odgrnem odejo, da bi priskočil Nejcu na pomoč, pod njo pa… Zvrti se mi. Pomešajo se sanje ter grozljive podobe gigantskih škorpijonov, strupenih pajkov, kuščarjev, hroščev in druge golazni.

Da, bila je čudna noč in še bolj čudno jutro. Še danes ne vem, kaj se je pravzaprav zgodilo in kdo je takrat v naše postelje nastavil nepovabljene goste. Nekaj pa vem. Zdaj smo frendi. In če se bo kdo za*ebaval z mano, bom nanj poslal vse svoje prijatelje. Ko se ponoči zbudite prepoteni in nemirni, s čudno srbečico, ki vam ne da miru, se pa le vprašajte: Imam čisto vest? Si upam odgrniti oddejo ali je sosed nadme spustil svoje pošasti?

Ne verjamete? Mislite da gre za prazne grožnje? Še enkrat poglejte slike…

  • Share/Bookmark

16.04.2008

Otroci z drugega planeta (12.)

Objavljeno v Otroci z drugega planeta 15:30 avtor: sosed

3.

»… Vsa ta leta sem se trudil ostati zvest samemu sebi in sproti odplačevati svoje dolgove, če je do njih prišlo. Žal mi je stari, toda tebi nisem dolžan ničesar…«

Potisnem tipkovnico stran od sebe, primem za miško, jo popeljem do ikone z disketo in kliknem. ‘Shrani’.

Uh, kako se je življenje spremenilo od časov, ko sva z Miho v moji sobi kadila ukradene cigarete in poslušala Dire Straitse. Takrat smo dokumente shranjevali v predalih. Danes je vse drugače. Spremenilo pa se je še marsikaj drugega. Spremenil se je moj pogled na svet. Tistega dne se je v meni nekaj predramilo, me zaznamovalo in močno vplivalo na odločitve, ki sem jih sprejemal na poti do odraslosti.

V kratkem trenutku, ko sem za hip obstal nad Vitovim negibnim telesom in ga videl takšnega kot je v resnici bil – nemočen, zanemarjen in zagrenjen pijanec, ki ga je tako zlahka pokosila otroška roka – sem spoznal, da se je za vsako stvar v življenju potrebno boriti. Pripada ti le to, kar si vzameš sam. Koliko in kaj boš vzel pa ti omejujeta zgolj vest in srce. Kajti odločitve, ki jih sprejmeš, te skupaj z njihovimi posledicami lahko preganjajo celo življenje. Plazijo se za teboj kot večne sence. Obiščejo te, ko zvečer ležeš v posteljo in zapreš oči. Vest in srce. Če želiš mirno življenje, poskrbi, da imata vedno končno besedo. Preberi preostanek članka »

  • Share/Bookmark

15.04.2008

Groza in strah!

Objavljeno v Smeh 15:30 avtor: sosed

Vsem, ki vztrajno trdite, da se s Photoshopom da narediti čuda, posredujem DOKAZ, da tudi nabojši fotograf in ves software sveta ne more delat čudežev, če je model … no… nikakav in poleg vsega še malo pod gasom. Ali pa sem res samo jaz tako ekstremno grozen?! (Prosim, ne se truditi z odgovorom in žalitvami, vprašanje je zgolj retorično!)

Olajševane okoliščine: svetloba je bila slaba, model pijan, fleš premočen in usmerjen direkt v fris… Vendar, kot mi je zaupal že mojster fotograf: “Jebi ga, če si grd, si pač grd!” :lol:

In za kazen sem ga zdaj polinkal. Še enkrat! In prepričan sem, da se po tej travmatični izkušnji nihče več ne bo vrnil na njegovo stran! Pa naj drugič razmisli o tem kar počne.

  • Share/Bookmark

15.04.2008

Vsi na iglo … tretjič!

Objavljeno v Žlica vegete 06:40 avtor: sosed

Prah v Penasu se še ni polegel, na obzorju pa je že nova blogerska akcija, tokrat jo je sprožil Had. Slednja je malo bolj plemenite narave in prav zanima me, kakšen bo tokratni odziv. Glede na to, kako ste navalili na petkovo pijanko, ne dvomim v bogato udeležbo.Torej, naslednji četrtek, 24. aprila 2008, ob 16. uri, se dobimo pred Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer bomo darovali kri! Vse podrobnosti o odvzemu krvi najdete tule.

Mafini bodo tokrat izostali, pivo pa nikakor ne bi smelo! Dajmo pokazat, da znamo stopit skupaj tudi, ko gre za višje cilje. Se vidimo torej naslednji četrtek – upam da v podobnem številu kot v petek. Jaz že komaj čakam, da ponovno vidim vaše frise. :)

  • Share/Bookmark

14.04.2008

Protest proti Siolu!

Objavljeno v Žlica vegete 08:10 avtor: sosed

Še v petek na naši žurki, sem enemu izmed urednikov na polno razlagal, kako nimam pripomb nad domovanjem pod Siolovo streho. Trdil sem kako se mi včasih zdi butasto, da vsi povprek pljuvajo, grozijo s svojim izstopom in tacajo po platformi, ki je (jasno da iz povsem komercialnih namenov, a vseeno) naredila veliko za našo skupnost. Sam nisem imel pripomb oz. sem se skušal tega vzdržati. Do sedaj…

V soboto in nedeljo sem imel na strani nekoliko več obiska kot običajno. Verjetno je bil obisk posledica soorganizacije blogerskega žura. Med drugim se je tukaj razvila tudi zanimiva debata med fetalijem, Alešem, MojcoS, Anno… Zabavne in dobronamerne provokacije pa so se končale z označitvijo Aleša kot spamerja (s Siolove strani), kar mu je onemogočilo nadaljno sodelovanje v debati. Seveda sem zadevo takoj nesel k siolu (blogi@siol.net), vendar do sedaj nisem dobil odgovora. Sem pa dobesedno besen nad tem, kar se je zgodilo po tem! Nekje proti večeru so namreč z mojega bloga izginili vsi njegovi dosedanji komentarji!!!!

Od uredništva do sedaj nisem prejel nobenega pojasnila!

Poleg tega, da vse debate (sploh v zadnjih nekaj postih), ki so vključevale Aleša sedaj izpadejo milo rečeno butasto in poleg tega, da Aleš kot kometator ne more več sodelovati, butast izpadem tudi sam, ker ideluje kot da sem sam brisal komentarje mojih obiskovalcev – število komentarjev zadnjega posta je po Aleševem izbrisu denimo padlo iz približno 90 na 69! Podobno se je zgodilo tudi v nekaterih drugih prispevkih, v katerih je omenjeni bloger aktivno sodeloval.

Moram reči, da ne poznam točno mehanizmov in avtomatizmov s katerimi Siol avtorje označuje kot spemarje. In če po eni strani razumem, da je Aleš morda uporabil besedo s ‘črne liste’ ali objavil več komentarjev, kot bi jih smel (?!?), nikakor ne morem razumeti izbrisa njegovih postov!

Vse skupaj mi deluje kot grob poseg v mojo avtonomijo kot avtorja zapisev in urednika moje poddomene, zato prosim… ne, zahtevam(!) nekakšno pojasnilo. Če ste že ubili smisel debat v zadnjih nekaj zapisih, mislim, da si po dveh dneh čakanja na odgovor zaslužim vsaj to!

P.s.(s spravljivim tonom): Ravnokar prejel mail – zadeva je menda v reševanju. Mogoče sem vseeno prehitro previsoko skakal?

P.p.s.: Fantje so rešili težavo. HVALA in se opravičujem, če sem komu prehitro dvigni pritisk. Menda je Aleš v relativno kratkem času objavil 15 komentarjev (res je pospamal do konca), ki pa so zdaj restavrirani, no, vsaj večina njih. Kakorkoli, vsi prizadeti do nadaljnega preklicujemo gladovni štrajk z mafini!

  • Share/Bookmark

12.04.2008

Noč z blogerji

Objavljeno v Smeh 14:30 avtor: sosed

Dobro jutro, đezeri!

Od današnje prekrokane noči dalje, sem bogatejši za eno spoznanje: z blogerji je zabavno žurat! Lahko rečem, da že dolgo nisem srečal na kupu toliko zanimivih in zabavnih ljudi, kot sinoči v Penasu. Na začetku sem se sicer bal, da je rezervacija mize za dvajset nekoliko optimimistično zastavljen projekt, vendar se je izkazalo, da je bilo prisotnih še vsaj enkrat toliko blogerskih riti. In vsaka od teh riti je pustila svojo sled!

Spoznal sem veliko novih obrazev, srečal nekaj starih znancev in bil parkrat presenečen, ko sem povezoval obraze z zapisi. Skratka, če odmislim nekaj izoliranih incidentov – recimo, ko me je Fetalij grabil za bradavičke ali MaMlaz označil za pićko – je večer potekal brez večjih pretresov. Bogatejši sem tudi za nekaj življenjskih modrosti. Recimo, da se besedna zveza ‘kost stara’ nikakor NE uporablja ob voščilu za rojstni dan v primeru, ko praznuje ženska. Tudi če bi dodal, da jih kaže vsaj za dva meseca manj, verjetno ne bi bistveno olajšal bolečine… Precej šokiralo me je tudi dejstvo, da je bil na srečanju neprestano prisoten Sex, kar se nikomur ni zdelo čudno ali moralno sporno – izgleda da smo blogerji precej liberalno usmerjeni. Lezbični izpadi, ki so se odvijali nasproti mene, so to samo potrjevali. V skoraj sedmih urah v Penasu se je dogajalo še veliko tega, ampak vsega pa tudi ne gre objaviti ..

Še enkrat hvala vsem, ki ste se odzvali mojem, Mojčinem ter Aninem povabilu – meni je bilo super v vaši družbi!

Do naslednjič,
vaš sosed

P.S.: Nekaj slik najdete tule .. in tule.
P.P.S.: Če je kdo vzel ‘škrniceljne’ za peko muffinov, ki sem jih dobil v dar in butasto pozabil v lokalu, naj se prosim zglasi v recepciji… SOOOORRY ALJA!!!

  • Share/Bookmark

9.04.2008

V petek vabljeni na drink in muffine!

Objavljeno v Smeh 06:40 avtor: sosed

Dragi moji, prosim za malo posluha in 5 minut pozornosti. Pa brez zajebancije prosim!

Torej, ker se z dotičnimi blogerji že nekaj časa menim za drink in nam nikakor ne uspe uskladit terminov (drugače povedano: vedno sem uspel zahinavit) , naj tale zapis velja kot vabilo za vse, ki bi v petek radi počeli kaj drugega od posedanja pred televizijo in praskanja po riti. Vsi, ki pišete, berete ali komentirate ste toplo vabljeni in dobrodošli!

Dobimo se ta petek, 11. aprila, ob 20 uri v baru Joe Penas. Aja, obljubil sem že, da spečem muffine. Upam da v lokalu ne bodo hudi, ampak obljubo nameravam držat. Prvih 12 torej dobi še specialen ‘Sosedov mafn’. Tko da dejte pridet vsaj sladico pojest!

Kdo mi bo torej delal družbo? Upam, da ne bom na koncu sam visel za šankom in se basal s kolači…

p.s. Glede na zadnje informacije so trije muffni že rezervirani – bo treba pohitet!

  • Share/Bookmark

8.04.2008

Kupim scenarij!

Objavljeno v Solze 06:30 avtor: sosed

Včasih si želim, da bi bilo življenje bolj podobno filmu. Če sem malo bolj natančen, rad bi da bi bili dramatski zapleti, vzponi in padci, srečni in tragični konci vsaj približno tako glamurozni kot jih snemajo v Hollywoodu. Pa nikoli niso.

Na primer….

Vedno sem imel v sebi tisto romantično žilico. In ne ciljam na stereotipno razumljeno romantiko v odnosu fant – punca, zreducirano na plišastega medvedka, vrtnico v zobeh in štetje zvezd. Govorim o romantiki tipa ‘noben me ne razume, cel svet je zbojen, jaz pa sem v njem sam in bogi in zato furam safer’.

Ampak v praksi ta poza ne izpade niti približno tako kul kot v filmu. A veš tista scena ko glavni junak sedi ob okenski polici in gleda ven v dež, v ozadju pa igra čedalje glasnejša patetična muska. In sedi tam, ko se mu lomi srce. Mi, ki ga gledamo pa trpimo z njim, čutimo njegovo bolečino in ga dojemamo kot heroja. In potem navijamo zanj in za punco, ki ga je sploh postavila na okensko polico. Tako je v filmu…

V praksi pa te ne vidi nihče. In ni muske. Samo tišina. Še dež včasih zahinavi in se ti zunaj smeji … sonce. In kar je bistveno – nihče te ne dojema kot heroja. Ker to tudi nisi. Si samo luzer, ki je klonil pod pritiskom.

Treba bo nehat gledat filme. Ali pa vsaj začeti živet manj filmsko in se sprijazniti s tem, da življenje s filmom nima nič skupnega. Določene stvari se v realnosti odvijajo povsem drugače – po nekih nepredvidljivih in nerazumljivih scenarijih.

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »