8.04.2008

Kupim scenarij!

Objavljeno v Solze 06:30 avtor sosed

Včasih si želim, da bi bilo življenje bolj podobno filmu. Če sem malo bolj natančen, rad bi da bi bili dramatski zapleti, vzponi in padci, srečni in tragični konci vsaj približno tako glamurozni kot jih snemajo v Hollywoodu. Pa nikoli niso.

Na primer….

Vedno sem imel v sebi tisto romantično žilico. In ne ciljam na stereotipno razumljeno romantiko v odnosu fant – punca, zreducirano na plišastega medvedka, vrtnico v zobeh in štetje zvezd. Govorim o romantiki tipa ‘noben me ne razume, cel svet je zbojen, jaz pa sem v njem sam in bogi in zato furam safer’.

Ampak v praksi ta poza ne izpade niti približno tako kul kot v filmu. A veš tista scena ko glavni junak sedi ob okenski polici in gleda ven v dež, v ozadju pa igra čedalje glasnejša patetična muska. In sedi tam, ko se mu lomi srce. Mi, ki ga gledamo pa trpimo z njim, čutimo njegovo bolečino in ga dojemamo kot heroja. In potem navijamo zanj in za punco, ki ga je sploh postavila na okensko polico. Tako je v filmu…

V praksi pa te ne vidi nihče. In ni muske. Samo tišina. Še dež včasih zahinavi in se ti zunaj smeji … sonce. In kar je bistveno – nihče te ne dojema kot heroja. Ker to tudi nisi. Si samo luzer, ki je klonil pod pritiskom.

Treba bo nehat gledat filme. Ali pa vsaj začeti živet manj filmsko in se sprijazniti s tem, da življenje s filmom nima nič skupnega. Določene stvari se v realnosti odvijajo povsem drugače – po nekih nepredvidljivih in nerazumljivih scenarijih.

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev »

  1. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    8.04.2008 ob 13:57

    O ja… Ugotovljeno že zdavnaj. Tudi jaz sem nekoč mislil, da igram v filjmu, kjer bo na koncu le prišlo do srečnega konca, ampak življenje je bolj kot filmu podobno stripu. In v stripih junak ponavadi ostane sam. Si bral kdaj Neverja ali Doga?

  2. mile pravi,

    8.04.2008 ob 14:03

    :lol: ..mislem..khm, sorry sej vem d si u krizici, sam je pa smešn tole :D

  3. sosedsosed pravi,

    8.04.2008 ob 14:24

    @Alex: ne, sem pa bral Alan Forda – in mislim da ne postane bolj realno od tega. :)
    @mile: samo da se zabavaš.

  4. dare pravi,

    8.04.2008 ob 21:01

    znam da nisam neki biser
    ali sam barem svoj režiser
    sam za sebe smišljam zaplete i kraj
    sve u svemu koristeči staru tehniku slow motion.

    Mislim,hotel sem reči, da verjetno lahko le sam zdrmaš takšne melanholične prizore. (V nasprotnem primeru se lahko izkaže,da igraš v tipišnem slovenskem filmu!)

  5. strojnikstrojnik pravi,

    8.04.2008 ob 21:41

    Sem hudo zmatran in reskiram, da ne bom razumljen, ampak vseeno: Kolikor vem, v Holivudu na koncu odnesejo kulise in vsi gredo domov, tudi po dežju, če je treba… :?

  6. sosed pravi,

    8.04.2008 ob 21:41

    tale kitica je pa legla ko ata na mamo :)

    ma ja, sem ravno pravšnji format igralca za kakšno low-budget slovensko socialno dramo z nesrečnim koncem in nizko gledanostjo…

  7. sosed pravi,

    8.04.2008 ob 21:43

    strojnik,
    hočeš rečt naj zapustim sceno? harikiri pa gremo al kaj?

  8. strojnikstrojnik pravi,

    8.04.2008 ob 21:58

    Scena je ena taka lažna, samo z ene strani dodelana in pobarvana reč. Raje imam in pa tudi priporočam real life… ;)
    Pa lepo in lahko noč… :)

  9. Alex van der VolkAlex van der Volk pravi,

    9.04.2008 ob 10:57

    Aja, vidiš, na Forda sem pa pozabil, pri njem pa je to še bolj značilno

  10. naivna pravi,

    11.04.2008 ob 00:24

    Jz sem si že zdavnaj pozabila delat scenarije. Ampak menda je vizualizacija zdrava … Spodbuja kreativnost. In ker v resnici ni nikol tako hudo ali intenzivno kot v domišljiji. Spet začenjam verjet, da se tam, kjer nisi omejen s telesom, biva veliko intenzivneje. Intenzivno za umret, al kaj? :)

  11. Luka Fanlok pravi,

    3.05.2008 ob 21:03

    tale kitica je pa legla

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !