27.06.2008

‘Kavbojeve kučne čarolije’ za lep konec tedna

Objavljeno v Žlica vegete 11:00 avtor: sosed

Tokrat objavljam pravo malo mojstrovino, ki jo je za vas pripravil čarovniški guru in virtuoz magije ‘Kavboj strašni’.

Dal sem vse od sebe, da bi razkrinkal trik in rešil enigmo, vendar velemojster se ni vdal. Sicer mi je dovolil vpogled v njegov misteriozni svet poln skrivnosti in magije, vendar še predno me je popeljal v to čudovito realnost, kjer se ukrivlja prostor, kjer čas teče ritensko in kjer v skupnem kozmosu koeksistirajo zrcalni svetovi, mi je odmaknil fotoaparat in s tem zadržal skrivnst zase in … zame.

Uživajte v predstavi in lep vikend vsem! ;)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

24.06.2008

Bogovi so padli na glavo!

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor: sosed

Pravzaprav ne vem ali bi moral v tem trenutku plesati zmagovalni ples, se jim smejati v ksiht ali peti hvalnice in žrtvovati kakšnega jagenjčka. Pojma nimam, kaj se je pravzaprav zgodilo. Mogoče so ugotovili, da sem jim na sledi. Mogoče so se po moji zadnji objavi ustrašili posledic in ogorčenja, ki sem ga sprožil med (potencialnimi) verniki. Povsem možno je tudi, da so počeli kaj drugega, bolj zabavnega. Mogoče so našli novo žrtev na drugem koncu planeta. Mogoče… Mah, možnosti je neskončno.

Ne vem kaj so počeli in o čem so razmišljali, ko sem tokrat pripravljal žar za piknik. V vsakem primeru pa sem tokrat končno … tokrat sem… Ne, ne morem… Preveč sem ganjen… In vesel… Naj namesto mene govorijo slike!

 

p.s.: Upam, da tega sončnega piknika ne bom plačal s kakšno strelo v glavo med popoldansko nevihto… ?

  • Share/Bookmark

23.06.2008

Z blogom do čokolina in vegete

Objavljeno v Smeh 12:00 avtor: sosed

Pred časom sem prek komentarjev spoznal punco, kateri je bila zelo všeč glava mojega bloga. Smeh, solze in žlica vegete. Verjetno gre res za precej zanimiv naslov. Sploh če delaš na Podravki, ki vegeto proizvaja in trži.

Po nekaj izmenjanih komentarjih, po šaljivem postu na temo moje nepodkupljvosti in po neuspešnem poizkusu predaje ’sponzorskega materiala’, sem mislil, da je podravka-girl, oprostite moji francoščini, nateg. Zafrustriran mulc s svojevrstnim smislom za humor ali pa dejanska uslužbenka tega podjetja, ki pač blefira in nima nobenega namena uleteti na gostujoč teren ter popiti obljubljeno pivo.

Ne bi se mogel bolj motiti. Ko sem na sobotni blogerski žurki ravno naročal welcome drink, me za rokav pocuka simpatična dama: “Rekel si, da naj te pocukam, pa sem te.” Kako, kdo, kaj … ? Anavi? Kako zelo kul! Dobil sem nahrbtnik in priložnost, da počastim obljubljeno pivo. Sem pa še nekaj časa lovil sapo in ravnotežje od presenečenja. Zafrustrirani mulc se je spremenil v direktorico prodaje uglednega podjetja, preplašena uslužbenka pa v samozavestno poslovno žensko, ki se očitno ne skriva za nicki, maili ali anonimnimi komentarji.


Zato bi na tem mestu še enkrat sporočil dve stvari: oprosti, da te nisem jemal popolnoma resno in hvala za prisrčno darilo – kavboj je bil še bolj vesel kot jaz. Za ostale pa prilagam sliko vsebine nahrbtnika. Marsikdo bi verjetno rekel, da delam reklamo Podravki. Ma ja, kurc, saj jo. Zakaj je konec koncev ne bi? Kolikokrat se danes zgodi, da nekdo v tvojm početju prepozna nekaj dobrega, pozitivnega in ti ponudi skromno pozornost (kakršnakoli že je), ne da bi v drugi roki za hrbtom skrival skodelico vazelina. Zaradi darila nisem prav nič bogatejši, vsaj ne v materialnem smislu,  sem se pa počutil dobro. Nekdo je opazil ter se potrudil priti na blogersko srečanje reči hvala. In to spoštujem.

Ob vsem tem se mi je v glavi zavrtel slide predavatelja, ki sem ga posušal nekaj ur pred tem na temo trženja s pomočjo elektronskih medijev:  ” … A dinner party guest who will take out a checkbook at the end of the dinner instead of bringing flowers or a bottle of wine at the beginning, will likely never be invited again.” (Yochai Benkler) Citat, ki si ga je vredno prebrati dvakrat.

Edina stvar, ki me je mučila večji del noči ob pogovorih s kolegi blogerji, je bilo obžalovanje in iskanje odgovora na preprosto vprašanje ‘Zakaj hudiča nisem svoj blog poimenoval Smeh, solze in ključi od Ferrarija’!?

  • Share/Bookmark

22.06.2008

Nikoli več

Objavljeno v Poezija 21:56 avtor: sosed

Si kdaj poslušala tišine spev,
iz prazne kupe vino pila?
Kolikokrat preživela smrt,
in zaspana v sanjah se zbudila?

Če ti ni uspelo nič od tega,
če si človek kakor drugi,
Srca ne moreš in ne boš,
zlomila tistemu, ki te ne ljubi!

sosed

  • Share/Bookmark

18.06.2008

Kako sem otroku kradel čokoladna jajca

Objavljeno v Žlica vegete 15:00 avtor: sosed

Jebi ga, tko je naneslo. V roke so mi popolnoma nepričakovano padle spečene palačinke. Soseda jih je prinesla domov skupaj z novo frizuro. 6 komadov palčink! Mensezdi. Kavboj bi rekel: ’slastno’. Jaz nisem rekel nič. Sem si pa mislil: TOMIDELI!!!

Prvotno navdušenje me je minilo, ko sem odprl hladilnik in v njem nisem našel Nutelle. Tam na drugi polici, kjer ni bilo nutelle je preprosto zevala praznina. Zraven NEnutelle je bila namreč še NEmarmelada. Skuto sem pojedel že včeraj in počasi mi je začelo zmanjkovati idej. Frustracija! Prebrskal sem omaro za omaro, polico za polico. Nič, nič, nič… AAAAA…. Jaz hočem jest palačinke!!!

In potem jih zagledam. Jajčka. Hihihi. Mala čokoladna jajčka. Tam na dnu police so čakala na ta usodni dan vse od velike noči. Zdaj jim je odbila poslednja ura. Odvijem jih. Enega po enega. Hihihi. Štiri od njih nežno razporedim po odviti palačinki. Odprem mikrovalovko. Na desetko za 15 sekund. 20. Za vsak slučaj. In potem vtaknem v mikrovalovko še drugo. Pa tretjo. Četrto… Mljac!

Kavboj, oprosti, da sem ti pojedel čokoladna jajčka, dobiš danes v zameno 2 gumjasta medvedka, ok? Ampak res sem si zaželel palačink…

PS: MaMlaz, da ne bi slučajno! Goljufanje pri kartah je še zmeri bolj svinjsko!

  • Share/Bookmark

17.06.2008

Pesem tedna ali zakaj ima Saša Lendero ploščat nos

Objavljeno v Žlica vegete 09:00 avtor: sosed

- Oči, oči, jaz znam pa novo pesmico!
- Bravo sine, ajde, ožeži!
- Kaj?
- Zapoj mi jo, da slišim.
- Ok … Emmmm … Aha!

Ne grem NAA kole-NAA,
ne bom več senca njena,
Ne bom SEE stopiLAA :) ,
kot kamen potopila,
ne grem NAA kole-NAA,
preveč sem sebe dala,
pljuvala sem si v obraz
PA NOS TEPTALA
:lol:

- Oči, zakaj se pa tako smejiš?!? …

  • Share/Bookmark

15.06.2008

Sosedov piknik ali ko se bogovi dolgočasijo (drugič)

Objavljeno v Smeh 13:15 avtor: sosed

Včeraj sem naposled dobil še dokončno potrditev v obstoj Božanstva. Nekaj je nad nami. Ali pa vsaj nad mano. V to ne dvomim več. Sicer še nisem povsem prepričan kakšne narave je to One; mogoče je Bog, mogoče Alah… Ali pa Jahve? Brahma, Višnu, Šiva? Pojma nimam. Glede na učinkovitost se pravzaprav bolj nagibam k ideji, da jih je več. Cela vojska! In da sploh niso sprti, temveč delujejo složno in so usmerjeni proti istemu cilju.

Krišna: “Hmmm, meni je dolgčas. Koga bomo danes?”
Jezus (razigrano): “Hihi, Sosed ima spet najavljen piknik.”
Thor: “Mislim, ta pa res nikoli ne odneha…”
Alah: “A to je tist model, ki smo mu v zadnjih treh letih zalili vseh 29 piknikov?”
Thor: “Točno ta, ja! Večni optimist…”
Alah: “A nima že dost, no? Meni ta fora sploh ni več smešna.”
Krišna: “Ampak meni je reees dolgčas.”
Apolon: “Pustimo človeka na miru. Zaslužil si je en piknik brez dežja!”
Jezus: “Dejmo ga! Dejmo ga! Očiiii… Dej jim reč, no!”
Bog: “Fantje, dejte no, Đizas bi se rad malo igral. Veste kok zna bit naporen, ko je tečen…”
Fortuna: “Stari, ne mene gledat, jaz do Soseda nimam nobenih simpatij.”
Thor: “Jah prav no. pa ga dejmo. Da ne bo rekel, da smo pozabili nanj…”
Vesna: “Ej, da ne bo vedno isto. Kaj če bi tokrat točo naredil?”
Eol: “Se vam ne zdi, da bo Ljubljančanom malo čudno, da toča vedno pada samo na Rudniku. Poleg tega, lahko bi kaj posumili in povezali Sosedove piknike z vremenom…”
Satan: “Brez skrbi! Medije imava midva z Janšo pokrite. Nihče ne bo opazil enega malega potopa na Rudniku.”
Jezus:”Juuuupiiii! Spet ga bomo!”

Nekaj ur kasneje, nekje nad oblaki…

Krišna: “P…a mu matrna.”
Jezus: “Kreten!”
Satan: “Gad demit!”
Bog: “Luci, prosim ne bodi žaljiv…”
Satan: “Sori, stari. Ampak lej ga kaj dela! Prasec…”
Bog: “Ma vem. V ponvi jim je spekel…”
Jezus: “Bedaki… Prav fajn se imajo.”
Krišna: “A se gremo kej druzga igrat?!?”

Medtem na drugem koncu vesolja, v mali hišici na Rudniku…

Edin: “Pazi to: sonce! Prav toplo je ratalo”
Rada: “Gremo ven banane pečt!”
Aleš: “Kakšne banane, punca. Dokler je pujs na mizi ne bomo zelenjave pekli.”
Sosed: “Sonce? He he, očitno so obupali… Na zdravje!”

p.s. Ta post je bil pod istim naslovom že objavljen, vendar zaradi posebnih razmer, v pojasnilo in opravičilo, če vam po včerajšnjemu dnevu še vedno ni jasno, objavljam vse skupaj še enkrat.

  • Share/Bookmark

10.06.2008

Paket presenečenja

Objavljeno v Žlica vegete 10:00 avtor: sosed

 Izgledal je kot povsem običajen paket. Prinesel ga je poštar. Kot vsekega drugega doslej. Pričakoval sem ga. Nestrpno. Minilo je že dober teden dni odkar sem prek spleta naročil oblekco in spominsko kartico za svojo novo foto zverino.

Paket pa je skrival več kot zgolj naročeno blago. Prav na dnu škatle je ležalo skrito presenečenje. Darilo. Bonus. Dodana vrednost.

Na dnu je počival še en dokaz relativnosti. Kako pomembna je marsikateremu blogerju Blogorola. Teme tedna, fotografije, intervjuji, objave in zadnje čase menda celo plačila. Na drugi strani pa imamo povprečnega Janeza, ki to revijo uporabi kot podlogo za svoj proizvod. Namesto kartona ali starega papirja. Kot odslužen škart.

Morda pa se motim? Morda je gre le za enega od bolj prefinjenih načinov distribucije te blogerske revije? Ali pa gre nemara za inside job naključnega, na pošti zaposlenega blogerja? Verjetno ne bom nikoli izvedel. Me pa zanima. Ve kdo od vas? Kakršnakoli že je zgodba, ki je prinesla Blogorolo v moj paket, sem se od srca nasmejal, ko sem na dnu škatle ugledal napis ‘Pwnamo nacionalni interes’.

  • Share/Bookmark

9.06.2008

Hallelujah, here I come!

Objavljeno v Žlica vegete 14:30 avtor: sosed

Kdor čaka, dočaka! In jaz bom končno dočakal svojo priliko videt Coldplay igrat v živo. Konec septembra bodo namreč igrali v naši soseščini – 24. 9 na Dunaju in 29.9. v Bologni!

Ko sem pred tremi leti izpustil njihov koncert v Bologni, sem bil sam nase pošteno besen, vendar glede na to, da sem se nekaj tednov prej skeširal za ogled U2 v Munchnu, ni šlo drugače, kot da počakam na novo priložnost. In čakal sem tri leta. Vsake toliko sem se obesil na njihovo stran in čekiral, brskal, upal, čakal… Fantje so pač na moji listi ‘must-see-bandov’ precej visoko.

Sedaj pa koooončno! Najverjetneje pičim na Dunaj. Organizirano, z busem. S karto vred pride 110€. Ma šel bi na Dunaj tut za dvakrat toliko, samo da mi je slišat v živo ta psihadelični riff ujet na zadnjih dveh minutah spodnjega posnetka. Gre kdo zraven?!?

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

6.06.2008

Balkan in jaz

Objavljeno v Žlica vegete 12:30 avtor: sosed

Nazadnje sem bil na koncertu kakšne jugo skupine pred dobrim letom, ko so me po koncertu Zabranjenog pušenja, legendarne skupine iz Sarajeva, razbili kot kanto. Kljub sranju, ki sem ga doživljal takrat in posledicam, s katerimi se ubadam še danes, nisem dobil nekega strahu ali odpora do takšnih prireditev. Je pa res, da so spomini še precej sveži in da me nekaj časa ni ravno vleklo v podobne situacije. Cvetličarne se še danes izogibam. Ne zaradi strahu. Preprosto zaradi spominov. Zaradi slabe karme…

Zato sem vesel, ko vidim, da grupa Crvena jabuka nastopa v Križankah. Da ima sam podobne občutke, mi je zaupal tudi prijatelj, ki je tistega nesrečnega večera utrpel zlom čeljusti. Tudi njemu ni do Cvetličarne nič več kot meni, bi pa tako kot jaz šel na njihov koncert.

Nikoli nisem bil velik fan omenjene sarajevske skupine, vendar podobno kot mnoge druge grupe tiste generacije, ki jih je rodilo isto okolje, v meni budijo lepo in dobro. Balkanski melos nosi v sebi tisto, kar potrebujem od časa do časa, da odkačim. Pa tudi če je obarvan s popom, posipan s cukrom in zavit v košček patetike. Balkan ostaja balkan. Njegovo sled globoko v sebi nosim tudi sam. In to je tisti košček duše, ki ga bom naslednji petek z veseljem peljal na koncert. Zaprl bom oči, se dvignil 5cm nad tlemi in pustil da me napolni z vsem, kar nosi v sebi. Upam le, da tokrat pridem domov v enem kosu.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »