9.06.2008

Hallelujah, here I come!

Objavljeno v Žlica vegete 14:30 avtor sosed

Kdor čaka, dočaka! In jaz bom končno dočakal svojo priliko videt Coldplay igrat v živo. Konec septembra bodo namreč igrali v naši soseščini – 24. 9 na Dunaju in 29.9. v Bologni!

Ko sem pred tremi leti izpustil njihov koncert v Bologni, sem bil sam nase pošteno besen, vendar glede na to, da sem se nekaj tednov prej skeširal za ogled U2 v Munchnu, ni šlo drugače, kot da počakam na novo priložnost. In čakal sem tri leta. Vsake toliko sem se obesil na njihovo stran in čekiral, brskal, upal, čakal… Fantje so pač na moji listi ‘must-see-bandov’ precej visoko.

Sedaj pa koooončno! Najverjetneje pičim na Dunaj. Organizirano, z busem. S karto vred pride 110€. Ma šel bi na Dunaj tut za dvakrat toliko, samo da mi je slišat v živo ta psihadelični riff ujet na zadnjih dveh minutah spodnjega posnetka. Gre kdo zraven?!?

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev »

  1. strojnikstrojnik pravi,

    9.06.2008 ob 16:14

    Preveč “sentiš” zame… :?

  2. sosedsosed pravi,

    9.06.2008 ob 17:11

    sej znajo tut kej bolj živahnega zašpilat! :)

  3. dare pravi,

    9.06.2008 ob 17:24

    Jaz bom poslal na koncert predstavnika. Takrat v Bologni je bila ena od punc, zdaj pa mislim, da sta že kar dve v igri…. Stari bo raje počakal na kaj drugega…in bližjega …in…bogve kaj še! :)

  4. Ana pravi,

    9.06.2008 ob 17:38

    jaz bi Brucea Springsteena…tale tvoj dečko mi sede v avtu ali ob izredni priliki, ko delam streching, sama doma…sicer pa ne :D
    Jaz grem v Gučo…delam reklamo še tule …eni naj grejo s tabo poslušat Angleža, drugi pa z mano v Gučo! :mrgreen:

  5. buzzbee pravi,

    9.06.2008 ob 18:58

    Viva la vida all the time :) trenutno…a niso zakon? :D so ane hehe

  6. strojnikstrojnik pravi,

    9.06.2008 ob 19:36

    Sosed, to je živahno, za moja merila:
    http://www.youtube.com/watch?v=zvoeeq-BH4w
    :mrgreen:

  7. fittipaldifittipaldi pravi,

    10.06.2008 ob 11:23

    Pravkar poslušam leaked verzijo albuma in me že pošteno mika… sicer še vedno bolj na podlagi A rush of blood to the head in X&Y kot pa zadnjega albuma … ampak na prvo žogo, obetavno.

  8. UrosG pravi,

    10.06.2008 ob 19:59

    Mislim, da bo bolje na Dunaju. Italijani so namreč tak čudn folk za koncerte. Vsaj kolker sem bil, niso bili preveč razgreti. Sem pa danes zjutraj ravno pritresel nazaj iz Zagreba, kjer so gostili Knopflerja.

  9. izaaaizaaa pravi,

    12.06.2008 ob 20:38

    JA! JAJAJAJAJAJAJAJAJAJAJAaaaa…. JA!

  10. NikaNika pravi,

    13.06.2008 ob 10:45

    sosed, tudi jaz grem. praviš, da se odpravljaš tja organizirano z busom … kdo organizira … maš kakšen link? hvala …
    O, ti moja Murfijeva Rozinca …
    Objavljeno 13. junij, 2008

    Rada imam ženske. Izvajalke. Ker se zazrem vanje in se sprašujem, koliko in kakšno energijo mi bodo oddale, kako so slikovite in kakšne so njihove vokalne sposobnosti. Róisín Murphy, ki je včeraj razsvetlila Križanke, je bila gotovo presežek v vseh pogledih.

    Ugaja mi. Popolnoma.

    Bila sem fascinirana nad njeno vseprisotnostjo, iznajdljivostjo in vokalom. Je ženska, ki hipoma napolni prostor in te odpelje daleč z zaprtimi očmi. No, tudi njeni klobučki so bili prav fletni. ;)

    A ne glede na to, da so Križanke čudovit koncertni ambient, bi Róisín gotovo bolj ustrezala klubska atmosfera. Njena tudi plesna glasba morda ni ravno najbolj primerna za stopnišče, kjer te lahko kakšna plesna psihedelična formacija soseda ali sosede na levi mimogrede odpelje tri stopnice nižje. To je glasba za ples in uho in prav z velikim veseljem bi jo še poslušala v kakšnem drugem okolju. A kakor koli že … Pustila mi je izjemno dober okus v ustih. In vsepovsod, v bistvu.

    Čudovit koncert.

    Po katerem sem se nagradila še z vročim novim Coldplayevim cedejčkom. Življenje je popolno. :D

    P.S. 1

    Mislite, da bi se dalo z Mazej Kukovičevo dogovort, da prepove kajenje tudi na odprtih prostorih? :mrgreen:

    Samo predlagam, no … :oops:

    P.S. 2

    Bani, hvala za karte! :D

    6 komentarjev Nika | Zabava | Uredi
    Se prvezat, pol pa splezat
    Objavljeno 12. junij, 2008

    Ok, zdaj pa mi naj nekdo pove, če je še kaj lepšega kot plezat, ko imaš prosto popoldne? A je še sploh kaj bolj razburljivega, kot v velikem rdečem avtu mahniti proti Štajerski in se v družbi treh zanimivih gospodičen zagrizt v skalo? No, vam jaz povem, da ni. Nič lepšega namreč.

    Tri dečve smo bile ena večja amaterka entuziastka od druge. Prva je bila tiho, pa je raje plezala, druga je vpila, da jo je straaaaaaaaaah, jaz pa sem varovala v plezalkah, da sem imela čisto otrple prste. Pa mi je plezalna učiteljica, mična, umirjena in jako skalno vešča – ko je plezala ona, je bilo videti kot da baletka nežno hodi po stopnicah – milo rekla, da se lahko naslednjič preobujem :shock: in me obvestila, da sem zdaj jaz na vrsti, da plezam naprej …

    plezalke.jpg

    Ko mi je zaupala, da mi gre zelo dobro, sem se počutila kot otroček v šoli, ko dobi čebelico. :oops:

    Pa čeprav so imele stene imena junakov iz otroških risank, sem preživela čudovito popoldne. Kaj čudovito! Najčudovitetetejše! :D

    In potem je začel proti koncu dneva padati dež. Je rekla gospa učiteljica, da rabimo kakšnega moškega za ravnovesje.

    Se strinjam. :mrgreen:

    7 komentarjev Nika | Zabava | Uredi
    Mi gremo pa v prvi razred …
    Objavljeno 10. junij, 2008

    Moj Mladič je danes dobil uradno pošto, da je vpisan v 1. c razred, nato pa se je na listu št. 2 nanizal seznam nujnih potrebščin … Ok, saj sem vedela, da bo trenutek, ko otrok neha biti vrtičkar, vendarle napočil, a kako je možno, da že zdaj, če pa sem ga šele včeraj rodila. :shock:

    Se mi zdi …

    No, če ti otrok vpije na zadnjem sedežu, da delaš PREEEEEEEEE-KRRRRRRRR-ŠEEEEEEEEEK, če se pogovarjaš med vožnjo ali pa te uči, kako je treba pozitivno razmišljati, potem nekako ne sodi več v sekcijo daj-mi-ti-obriši-rito, pa vendar … Hecen je ta občutek. Biti mati prvošolčka. Ko se meni še vedno zdi, da sem stara rosnih in nedolžnih 20.

    Uf, pogosto sva celo na istem mentalnem nivoju. Ko se je metal po tleh v trgovini, sem se metala še jaz. Ko je zlezel – jokav – za radiator, ker je zguuuuuuuuuuubbbbbbbbuuuuuuuuuuuu čelado od Daaaaaaaaaaaaaaarth Nevemkerga Maula, Waderja?, sem se še jaz začela kujat, da je to res za znoret grozno. In je bil mir.

    Ampak včasih sem kljub starosti 20 let :mrgreen: izredno zatežena matka. Taka stara in prašna. In smotana. In oooooooooodraaaaaaaasla. Takrat mi reče, da mu od vseh mam grem najbolj na živce. :shock:

    Pa se kr poboljšam. Ker če jih res ima več, potem hočem jest bit nartabolša. :D

    img_0789.JPG

    5 komentarjev Nika | Zabava | Uredi
    Izpuhtite, prihaja predsednik!
    Objavljeno 6. junij, 2008

    Zadnje čase se mi ob prebiranju svetovnih vesti in prelesti po ustih svaljka jako pomemben stavek: Ta svet je šel v kurac!
    Danes zaznam, da v lepo deželico prihaja Mr. B(UŠ). Nato na mail dobimo obvestilce, da bodo naslednji teden rahlo onemogočena razpoložljiva fotografska sredstva naše bajte, ker bodo vsi pobirali B(UŠ)i. Ah. In naslednja dilema, trilema pravzaprav: kdo bo šefica damskega programa? Lepa, ta visoka ali ta tiha?

    In da, vse to je velika državna skrivnost.

    cesta.jpg

    Ne vem, kaj naj si mislim. Ko sem pred nekaj tedni v tujini sočasno spremljala novice na BBC in CNN, sem ugotovila, da je vsa ta antivojna kampanja en sam larifari. Masovni (in tudi lokalni) mediji podpirajo vojne in politične imbecile, pa naj bodo na svetu še ne vem kakšni shodi. In da, Slovenceljni ostajamo ena taka tiha in mirna drobtinica pod Alpami.

    V tednu mojih delovnih počitnic v Grčiji, so na tv vrteli Fritzla, Kitajsko in Burmo. Nato je Christiane Amanpour popolnoma novinarsko nekorektno poročala iz Pjongjanga, delala iz Korejcev kretene, iz Američanov pravične demokratične osvajalce, deset minut kasneje pa se je voditeljica na CNN že tresla v pričakovanju intervjuja z izvedenko za poroke, ki je natrosila nekaj domnev o tem, katero oblekico bo na najlepši dan nosila Busheva hčerkica ter ali bo nebo Texasu namenilo nekaj dežja, da reva ne bo preveč prešvicala več tisoč dolarjev vrednega gvantka.

    V času, ko v Burmi in Sudanu denimo, ljudje cepajo kot muhe, so glavna novica referendumi, politična volja in cirkusi velikanov. Poroke politikovih hčera, ljubezenska pisma Fritzlu v zapor in prirejanje informacij. Medtem ko se Kitajčki veselijo, ker so iznašli način, kako bodo med olimpijskimi igrami s športnih ozemelj načrtovano preganjali dež, prebarvali travo na živo zeleno in zgradili še eno Potemkinovo vas, Tibetancem ne dovolijo niti lastnih misli.

    Naslovi na 24ur.com :
    Najbolj brani

    * Prsi za rekord!
    * Alenka Gotar ima novega
    * Niti trenutek ni bilo razloga za paniko
    * Prihaja največja resničnostna zabava!
    * Rebeka odpira hišo

    In zdaj v lepo našo prihaja še B(UŠ). Postojte in vdihnite, spreminja se zgodovina.

    3 komentarji Nika | Bizarno | Uredi
    Seks (Šit?) v mestu
    Objavljeno 6. junij, 2008

    Da, kriva sem. Gledala sem Seks v mestu. Oprostite, po napornem delovniku sem se pač želela malo pozabavati in sem naredila ta korak. Ura je bila 22.10 in šla sem pač v kino. Ja. Gledat Seks v mestu.

    Kaj bi dolgovezila: tako praznega šita še v življenju nisem videla. Ljudje so se zgražali nad Ameriško pito, ampak v debilnosti jo ta film gotovo presega. O čem torej govori? Joj, a veste, da ne vem. Večino filma dečve vpijejo, vesele, ker so se spet srečale. Se grejo takšno moralo, da ti gre na bruhanje, njihove potrebe so zreducirane na blagovne znamke in poročni prstan. To, drage moje, je bistvo življenja. To – in velika garderobna omara.

    Vmes, preden Živina pusti Carrie pred oltarjem, naredijo še majhno reklamo za iPhone in – the end.

    seks1.jpg

    Charlotte: I’m so happy happy happy happy …

    Miranda (ki z možem itak ni seksala že pol leta) večino filma pretravmira, ker jo je prevaral, :shock: ga obtožuje, da je razbil družino in je nasploh gnusna. On pa se za to prevaro do konca filma kesa kot polit cucek, da me je imelo, da bi na gobec njega, ne njo. Anbilivbl.

    Carrie: Bolnica.

    Samantha: Edina, ki v filmu premore dva, tri dobre dovtipe in ko pade kulisa ostane, kar je: svobodna seksulja. Vsaj to!

    Edine smiselne figure v filmu so – moške. Ženske so predstavljene kot neumna mikro bitja brez vsebine, ki vreščijo naokoli kot podivjane najstnice in je njihova edina vrednota torbica Louis Vuitton – grda ko sto mater, mimogrede.

    Ne, ne bom več pisala. Pojdite v kino, če ste nameravale. Ampak ne jokat, da vas nisem opozorila.

    Draga prijateljica (ki sem te zvlekla s sabo) … če ne drugega, upam, da vsaj veš, da si luzerka. Imaš doktorat. Pf! Brezzveze. Kajti nisi zapopadla bistva življenja. Na roki nimaš prstana, na stopalih ne manolk in v roki ne torbice za 5000 evrov. Bedna si. Da veš.

    15 komentarjev Nika | Depra | Uredi
    Da ne bomo blogerji mislili, da smo kaj posebnega …
    Objavljeno 4. junij, 2008

    … ker smo v bistvu precej neinovativni, pravi Wired.

    bloger1.jpg

    36 komentarjev Nika | Miks | Uredi
    Sprati umazanijo s telesa
    Objavljeno 4. junij, 2008

    Vanj se je zagledala, ker ga je doživljala kot odprtega in razgledanega človeka. Na vsako njeno težavo je ponudil – tako se je zdelo – zrel in pameten odgovor, ki se je dobro izkazoval v praksi. Nudil je varnost, skrb, bil je topel in ljubeč. Tako se je zdelo. Nikoli bi bila zaljubljena vanj, a si je mislila, da to ni pomembno, kajti zaljubljenost mine.

    Da pa vendarle ne bo šlo tako zlahka, je postalo očitno, ko ji je intuicija začela vztrajno prigovarjati, da »nekaj smrdi« …

    In tudi njegovi starši so začeli samo še potrjevati neizbežen konec.

    Mama bi svojega sina edinca najraje prilepila nazaj k prsim, če bi ji le dovolil. Vse bi mu dala. Vse. Še svojo desno roko. Njemu pa je šlo to menda zelo na živce. Njegov oče … je očiten sovražnik žensk, a v resnici prestrašen kot siva miš. Svoje žene niti malo ne spoštuje in je nenehno slabe volje. Vsako misel skritizira in vse mu je brezzveze, razen tistega, seveda, česar se domisli sam. Karkoli reče sin, je neumno in stvar posmeha.

    In sin je postal odvisnik, ki se boji življenja. Potrebuje nenehne »vbode v žilo«. Pravi, da je samozavesten, a je to samo fasada. Še vedno je nič več ni nič manj kot sin svojega očeta. Ki mu je oče ves čas tako močno govoril, da je Premalo, da je to tudi sam začel verjeti. Postal je prevarant. Da bi lahko preživel.

    Rad tem imam, ljubim te, kar poročil bi te, to je to, povej mi vse o sebi, ji je rekel … Lepo, ne? Nato prve laži. Okvirji slik, za katerimi ni ničesar, izmišljene zgodbe brez pravega sosledja, pretirana potreba po pozornosti, nerazčiščeni odnosi z nekdanjimi deklicami, s katerimi se tudi seksualna veza ohranja v novih razmerjih; ljubim te na eni strani, in pred drugimi: samski sem.

    Rekel je, da bi ji dal vse. A kaj, ko je, ubožec, brez vsebine.

    »Ne nosi ličil, najlepša si naravna,« ji je še prišepnil, medtem, ko je tudi gol nosil težko beneško masko.

    maska.jpg

    Kako žalostne farse so to … Kako težko mora biti živeti v laži … Razen, če si nevrotik najde sebi podobno. Slišala je, da sta spet (še vedno?) skupaj …

    Fino.

    Vesela, da se ga je znebila, si je odpravila zdrgniti kožo …

    17 komentarjev Nika | Na.porno | Uredi
    Šekš v meštu
    Objavljeno 4. junij, 2008

    V petek se s so-blogerico udeležim premiere Seksa v mestu in sem že zelo radovedna, kaj se je pripetilo tem štirim frajlam. Ah, to bo zabavno.

    Takolelelelele sem pa razmišljala včeraj v reviji Ona, Nje, Njej:

    seks.jpg

    Seks v mestu = žensko dobro in obveza splošne razgledanosti. Svojčas s(m)o ženske vneto gledale četrtkove popolne večere in si izmenjevala posnetke zadnjega dela, da bi podoživele češnjico na torti. Celo še-ne-predsednikova-žena je pred dvema letoma tako komentirala svoje življenje v New Yorku: »Če gledate Seks v mestu, lahko menite, da imajo vsi velika krasna stanovanja. Takšna so iz dveh razlogov: tehnično neizvedljivo bi bilo snemati v majhnih, v kakršnih ljudje zares živijo, in drugič, ker bi Newyorčani z realnim prikazom izgubili določen del dostojanstva. Ne želijo, da bi drugi videli, s čim vse so se pripravljeni sprijazniti, da lahko živijo in delajo v tem mestu. V resnici stanujejo v zelo dragih škatlah za čevlje. Zato jih veliko ne živi tam, kjer delajo, temveč se vozijo s podzemno železnico ter se pogosto selijo … Sicer pa je mesto polno mladih sposobnih ljudi, ki ne najdejo partnerja, ker delajo več kot dvanajst ur na dan, v soboto in nedeljo pa so utrujeni. Življenje je tam res težko.«
    Morda res, a za naše štiri junakinje je tudi neznansko zanimivo. Carrie, uspešna kolumnistka – ki vsak dan s svojim jabolčkom pod roko odstopiclja v sončni zahod – vneto preceja newyorško moško sceno, da bi našla pravega. A k vragu, naj ima še tako pestre izkušnje, naj brhki mizar zanjo lastnoročno ustvari sedalo, naj gre z baletnikom v Pariz … Ne, ona bi Živino, ki je v vsej tej zgodbi ena bolj nezrelih moških figur: bi, pa ne bi, pa spet bi, pa gre z mlado manekenko … in Carrie čaka … in čaka … Srčno upam, da bo revo v filmu poročil, ker je vse to res že čisto brezupno.
    Miranda ima sina in živi v Brooklynu z moškim, ki ji je nekdaj šel na živce. Očitno je sprejela kompromis in prosi le, da ji ob roku dostavljajo njen najljubši trač časopis. Charlotte je frfotava avša (mišljeno v najlepšem pomenu besede), ki živi v paralelnem svetu in išče očeta svojih otrok. Najprej nabaše na impotentnega ljubitelja lastne mamice, nato pa spozna svojega Juda in, kako zanimivo, doume, da je lepota sirota ter da je pravo bistvo očem nevidno. Da to zapopade galeristka in siceršnja estetska sofisticiranka, je že kar malo preveč za lase privlečeno, da bi bilo res. In glej ga, zlomka – pof po glavi! – ne more imeti otrok. Ima pa psa in je srečna. Rez. Edina, ki ima »jajca« v vsej situaciji in ki ji iskreno in srčno dol visi za to, kaj si bodo misli o njej, je Samantha. Njena diagnoza? Rak. Za kazen!
    Če me kdo vpraša, se tem deklicam v realnem življenju veliko bolj dogaja kot v seriji. Cynthia Nixon se bo zdaj zdaj poročila s svojo prijateljico, ki jo je spremljala ob njeni bolezni v resničnosti – »skrivoma« je prebolela raka. Kim Cattrall je trpela zaradi ločitve in dementnega očeta. Kristin Davis, televizijska svetnica, ki bi še v pete zardela ob pogledu na vibrator, je razveselila splet, ko so se pojavile slike oralnega zadovoljevanja nekega neznanca. In Carrie alias Sarah Jessica Parker? Občuduje sina edinca in že iks let »ljubi« svojega moža, čeprav ji je ta baje zelo očitno fouš. No, ampak zakon je pač svet.
    Menda je Seks v mestu prispodoba emancipiranih žensk. Mah, kaj pa vem, no. Vem le, da so strašansko zabavne. Mediji so po londonski premieri poročali, da je »prasec v uglajeni obleki vendarle dobra partija tudi za tiste, ki bi lahko vedele bolje – ter da so manolke dejansko pomembne«. No, bomo videli. Candace Bushnell, avtorica uspešnice, pravi: »Življenje je džungla, oblecite se primerno.« In ne, ne misli na gojzarje.

    2 komentarja Nika | Na.porno | Uredi
    OD CANNESA DO BAL-CANNESA
    Objavljeno 27. maj, 2008

    cannes-2008-028.jpg

    …prazne ulice samo streljaj od dogajanja…

    Pa sem ga videla, bila tam, okusila ta mastodontski peklenski vrtiljak glamurja, prodaje, filmov, ki se drenjajo na malodane tržnici, ljudi, ki bi pred hotelom Martinez bivakirajo, da bi lahko v senci oplazili desno dlako Roberta de Nira, ki zlovoljno seda v limuzino ali pa slučajno prestrelili nasmeh Angeline in Brada…

    Da, Cannes, kjer branjevke na tržnici tehtajo sadje s koškom vred in jim je malo mar, če ti izračunajo še slednjo, saj ste v Cannesu, in ste najbrž pri moči (finančni), kajne?, kjer šarmantni kelnarji strežejo francoske specialitete s karameljim nasmehom in v zakulisju pljuvajo na vso to drhal, ki se je nabrala na Croisetteu, Cannes, kjer le streljaj od velikega dogajanja in pih nad zalivom kot v bojni pripravljenosti pljuje ladjevje jaht petičnežev – ulice samevajo v tišini in prebivalci komaj čakajo, da se vse ponovno vrne v stara kolesja. Cannes, kjer te mimoidoči trikrat pogledajo, ker niso prepričani, če so te že kdaj videli na platnu, Cannes, kjer te na vsakem koraku prečekirajo, kakšen je tvoj badge, kam kotiraš, kaj jim lahko daš, kaj jim lahko nudiš, koliko jim lahko pomagaš, da bi nekoč, da bi tudi oni nekoč …

    cannes-2008-026.jpg

    … tik pred projekcijo v Espace des Quinzaines….

    Priznam, že po prvem dnevu sem doživela živčni zlom. Ne, vse to ni zame. Dajte mi filme, hočem filme, zato sem prišla!!! In potem sem tekala iz dvorane v dvorano, tako, v supergah, z vodo v torbi, incognito, čimbolj, prosim! Pa si izberem retrospektivo (da, taka sem) Alejandra Jodorowskega, Santo Sagre. Sedem na skrajni levi sedež v prvo vrsto, projekcija je pozna, poznam Jodota, vem, da lahko zateži, zato sedem na rob, morda ne bom zdržala… pa vleti Nick Nolte, sede poleg mene, fuck, si rečem, nimam fotoaparata. Nick mrko zre v platno, ob njem trije čuvaji, ki me rentgentsko nadzorujejo vsakič, ko sežem v torbo po pest posušenih slovenskih bio brusnic in si jih zatlačim v usta. Hecno. Ha, pa imam. Noč je magična, polna luna, moja duša pleše, leti, film je balzam za vso ranjenost, ki sem jo doživela ob šokantem stiku z realnostjo . In še je takih, predvsem v sekciji Les Quinzaines, kamor so povabili tudi naju z Martinom Turkom, s filmom Vsakdan ni vsak dan. Po desetih letih tudi slovenski film na Canneskem festivalu v selekciji, Olivier Père, šarmos selektor v beli obleki, kot princ v belih čeveljcih, v temnem zakulisju teatra Stéphanie pristopi in reče, ah, Les Slovènes, c’est si bien vous avoir parmi nous! Potem naju v soju luči povabijo na oder, pred projekcijo…

    cannes-2008-054.jpg

    … po tiskovki …

    Imaš fotko?, me sprašujejo zdaj tu, doma…. Ne, nimam je. Zakaj? Ker so vsi štirje slovenski novinarji, ki jih je država poslala, da nas predstavljajo, bili na županovem sprejemu. Pa naju ni nihče pofočkal. Aha. Zanimivo. Pa saj je ok. Slovenci. Francozi se naju bolj veselijo. Slovenci se pa delajo Francoze. Ok, na najini (naši) projekciji ni zakuske. Štekam. Toda naš kratkometražni film dobi najdaljši aplavz. Ljudje se smejejo …Zadovoljna sva z Martinom. Naslednji dan naju peljejo v neko zakotno kinodvorano Studio 13, za publiko, odprta vrata. Tam je najprijeteneje. Ljudje povedo, kaj jim je všeč in kaj ne… Človeškost je zmeraj zmagovalna…Sledijo si projekcije, večer v Clubu de Quinzaines, party time, pa naslednji dan kosilo na strehi z ostalimi filmarji. Končno se vsi malce sprostijo, postanemo spet ljudje, normalni ljudje… ki pač ljubimo film in si želimo samo to, da bi ustvarjali in se izpovedovali skozi ta medij… Da, kako lepo se je vrniti domov in snovati nove svetove.

    Maja

    1 komentar nikja | Miks | Uredi
    Pričakujem …
    Objavljeno 27. maj, 2008

    … da se mi dobro z dobrim vrača … da je trud nagrajen … da se dobra misel na ogled postavi … da so obljube svete …

    Nakar slišim, da v življenju od drugega ne smeš nič pričakovati. Da je pričakovanje znak lastnega manka, so me učili zadnje mesece. Naj to sprejmem ali ne? Mi sploh kaj še preostane? Sprašujem se, ali takrat, ko nič ni pričakuješ, manj tudi daješ? In pojavi se novo vprašanje, ali daješ zgolj zato, da bi dobil nazaj?

    Kako lahko uresničuješ svoj maksimum brez zunanje potrditve, ko pa si vendar socialno bitje? In kako vendar zmoreš prav nič pričakovati in vseeno delati dobro, četudi si ravnodušen do odzivov drugega? Si potemtakem sploh še človek?

    Človek potrebuje interakcijo. Najhujši kazni zanj sta osama in nepriznanje, da biva, da je pomemben. In smo spet pri pričakovanju …

    voda.jpg

    No, samo malo razmišljam o teh zadevah in delam trajno možganom …

    Me bo že minilo. ;) :mrgreen:

    2 komentarja Nika | Na.porno | Uredi

    Naslednja stran »
    site statistics
    Ja ali pa tudi ne …

    * Nika na O, ti moja Murfijeva Rozinca …
    * MaMlaz na O, ti moja Murfijeva Rozinca …
    * MaMlaz na O, ti moja Murfijeva Rozinca …
    * Nika na O, ti moja Murfijeva Rozinca …
    * MaMlaz na O, ti moja Murfijeva Rozinca …

    Blogres.si
    Danes smo …
    junij 2008 P T S Č P S N
    « Maj
    1
    2 3 4 5 6 7 8
    9 10 11 12 13 14 15
    16 17 18 19 20 21 22
    23 24 25 26 27 28 29
    30
    Aktualno

    * Človek
    * Godlerifikacija
    * Jonas – Zapisi
    * Katarina
    * MAJA GAL ŠTROMAR
    * Pika in MaMlaz
    * Reboljeva Simona
    * Sosed
    * Zloba

    Povezave

    * Blogos

    #
    Oglasna sporočila

    Nagrajujemo zvestobo

    Posebna darila in zmanjšanje mesečnih obveznosti za zveste naročnike. Aktivirajte popust še danes.
    Nagrajujemo zvestobo

  11. NikaNika pravi,

    13.06.2008 ob 10:46

    pa še to: ne sprašuj me, kako se je vse to prilepilo zraven …

  12. sosedsosed pravi,

    13.06.2008 ob 13:10

    kaj si ti blog skopirala v en komentar? :)
    drugače pa mi potujemo s koncerti.net. kooomaj čaaakaaam :)

  13. nitkanitka pravi,

    14.06.2008 ob 13:32

    Ti upaš, da bo klub tej sliki šel kdo s tabo? :lol:

    :evil:

  14. canadiancanadian pravi,

    15.06.2008 ob 12:42

    Kako si lahko takrat izpustil Bologno?!?! :lol:
    Odličen koncert je bil ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !