5.06.2008

Moj pravi obraz!

Objavljeno v Žlica vegete 06:30 avtor: sosed

Včeraj popoldne, ko sem ravno začel uživati v pivu po dolgem in napornem dnevu, mi je neimenovana kolegica blogerka brez dlake na jeziku čez mizo prilepila šamar. Rekla mi je, da sem na tisti sliki, ki jo imam prilimani na blogu totalno grd! In da stvari slučajno ne bi preslišal ali napačno razumel, je vso stvar ponovila še enkrat: FULL GRD!!! Halo? Jaz? Moi? NEeeEEEeeeEE!!!

Skrčen sem se sesedel v svoj stol in s trzajočim desnim licem (na levem imam mrtev živec) na robu solz lizal duševne rane in preboleval krč, ki me je kljub zanikanju pravkar slišanega stisnil okoli pljuč. Prvič sem vdihnil šele po treh minutah!

Ponoči nisem spal. Zbujal sem se prepoten. Sosedje so prižigali luči, ko so po ulici v temno noč doneli nemočni in preplašeni kriki. V nekaj urah sem se spremenil v lupino, ki so jo brezkompromisno zalučali ob steno, pohodili s težko nogo boleče resnice in jo zdrobili na drobne koščke. Taval sem po temi in iskal luč spoznanja, ki bi osvetlila bolečino ter meni prebudila moč, da jo preženem stran.

Naposled mi je uspelo. Proti jutru sem sprejel odločitev. Nisem kriv jaz! Ma kaki, no way! Nemogoče! Kriva je slika! Pa ne samo slika! Tudi maska, ki jo uporabljam ves čas, ni ravno najboljša! Ljudi straši! Velik nos, košate obrvi, krompirjasta oblika glave … To res ni za med rajo

In tako sem prišel do pomembne odločitve. Snel bom masko in se končno pokazal v svoji pravi luči. Tak kot sem. Jebeš komplekse in skrivalnice. Pa kaj, če nisem ravno najbolj priljubljen med smrtniki. I don’t give a fuck anymore! I’m going public! :twisted:

  • Share/Bookmark

4.06.2008

Dialog tedna

Objavljeno v Smeh 15:30 avtor: sosed

- Kaj imaš pa to na roki? 
- Povoj, srček.  Prst me je bolel in sem šel k zdravniku pa so mi dali povoj.
- Zakaj pa so ti ga dali?
- Zato, ker so mi vzeli noht s prsta pa imam zdaj ranico in so mi jo povili.
- Aha… A te buba?
- Malo, ni hudega.
- Ampak so bli pa zdravniki full nesramni, da so ti noht vzel s prsta. Čist zares, oči. Full nesramni!
- Ha ha, saj sem jim dovolil, da ga vzamejo, miško.
- Ja, kdaj ti ga bodo dali pa nazaj? …

E moj kavboj, kaj bi jaz brez tebe. :)

  • Share/Bookmark

4.06.2008

Razmišljam o preimenovanju bloga…

Objavljeno v Žlica vegete 11:30 avtor: sosed

… v recimo “Zdravniški nasveti virtualnega hipohonderja”, “urgenca.blog” ali pa vsaj “Smeh, solze in žlica analgetika”. Ja, ta zadnji bi se po moje kar prijel.

Na njem bi denimo dajal nasvete tipa “Kako postati in ostati večni bolnik”, “Kako spoznati slovenski zdravstveni sistem od znotraj” ali pa “Kako odkrivati čudoviti svet mentalnih in fizičnih poškodb ter pri tem ohraniti zdravo pamet”. Okey, na tem zadnjem še delam. Coming soon!

Po neprespani noči in enem nohtu manj lahko zaenkrat zaključm le to, da sem cepec, da nisem šel k dohtarju že v petek, ko se je saga s prstom začela. Ampak zgleda, da me ne bo nikoli izučilo.

Kako že tista pupa poje: ‘I’m so sick and tired of always being sick and tired?’ Nekaj takega, ja…

P.s.: Še izjava tedna: “Ampak oči, so bli pa zdravniki full nesramni, da so ti noht vzel s prsta. Res oči… Full nesramni!” E moj kavboj, kaj bi jaz brez tebe. :)

  • Share/Bookmark

2.06.2008

Nova igračka in nova poškodba

Objavljeno v Žlica vegete 16:00 avtor: sosed

Dobil sem novo makino! Tisto o kateri je pred časom pisal tudi Had. In zverina je popolnoma izpolnila vsa moja pričakovanja.

Žal mi je edino to, da je bila ena izmed prvih slik, ki sem jih naredil s svojim novim fotoaparatom tale žalost.

Ja, to je (bil?) moj prst. Od petka dalje je degradiran zgolj v (sicer izredeno kvaliteten) vir bolečine in tegob. In kako mi je uspelo? Ob vsem delu, pleskanju, ravnanju in brušenju sten, ki sem ga voluntersko opravljal konec tedna, se mi je uspelo zje***i na najbolj banalen način. Prst sem si priščipnil, ko sem zaloputnil z avtomobilskimi vrati. Čudovita izkušnja, res! Priporočam! Samo ne zaloputnite premočno, kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se prst odkotali nekam pod sedež in potem boste imeli cele frke, da ga najdete.

Ah ja, svet je res poln izzivov, avantur in čudovitih presenečenj, ko ti enkrat uspe priti na ta nivo štoravosti, ki ga v zadnjem času več kot uspešno zasedam sam.

Še dobro da imam svojo novo igračko, ki mi nudi vsaj nekaj malega tolažbe. Mimogrede, totalno se navdušejem nad ‘color accent’ funkcijo. Zabavno za popizdit! Kljub temu, da lahko škljocam le s sredincem…

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi