18.07.2008

Grem!

Objavljeno v Žlica vegete 13:00 avtor: sosed

V naslednjih 16 dneh lahko pozabite na tole stran in si privoščite oddih od mojih nebuloz, ker mene nima spljoh! Vse štiri bom stegnil daleč stran od sebe, se ulegel pod zavetje gostega borovca, odprl Ožujsko in poslušal neumorno nabijanje škržatov.

Grem tja, kamor se vedno rad vračam. Na tisti moj otok, o katerem sem že toliko pisal. Če bo kdo od vas jadral v bližini kornatov, pa je seveda toplo vabljen. Borovcev (in piva) je v moji bližini vedno dovolj. Ko pridem nazaj se mogoče celo javim – predno prepakiram kufre in podaljšam do Guče.

Vsako leto se veselim dopusta in morja, ampak letos … letos sem si ga res zaslužil!!!

Baj, klapa, I’m gonna miss you…

… Naaaaah …

:D

  • Share/Bookmark

15.07.2008

Drago koleno…

Objavljeno v Žlica vegete 15:00 avtor: sosed

… ne se je*at z mano! Sosed vrača udarec.

Žal nimam ‘before’ slik. Ampak telovadnica s slike se je v zadnjih nekaj dneh dvignila dobesedno iz pepela. Kletna soba  je bila prej namenjena kopičenju stare šare, obarvana je bila v nagnusno vojaško zeleno barvo, omet je odpadal, prostor sam pa te je po nekaj minutah pahnil v depresijo.

Zdaj pa je soba … čista poezija! In to kljub temu, da projekt še ni zaključen. Jebemti, kar ponosen sem!

  • Share/Bookmark

14.07.2008

You really broke my heart!

Objavljeno v Žlica vegete 12:00 avtor: sosed

Skoraj teden dni sem jokal, žaloval, obupoval in se boril z bolečino, danes pa sem zbral dovolj moči, da o tragičnem dogodku končno spregovorim in z vami delim del svoje bolečine.

Ko sem mislil, da sem dokončno dobil vojno z bogovi, ko sem izpeljal kar 3 (TRI!) zaporedne piknike brez dežja, ko sem že odplesal svoj zmagovalni ples in povrnil nekaj malega zaupanja v kozmično ravnovesje in vesoljno pravico,  se je dogodila ultimativna piknik tragedija.

Težko mi gre z jezika. V trebuhu imam cmok. Utrip mi naraste in dlani se začnejo potiti v trenutku, ko samo pomislim na nesrečo, ki me je doletela tako iznenada. Nesrečo, ki je doletela vse piknik fane našega konca … Naš mesar … MOJ mesar … Nekateri med vami ste že okusili slast njegovih čevapčičev. Da ne govorim o tisti sočni vratovini, ki še vegetarijanca pripravi do tega, da pohrusto pol prašičje družine do tretjega kolena in ne občuti obžalovanja. No, ta mesar. Ta guru in vizionar … On je…on… Prodal je mesnico! Zlorabil je moje zaupanje, žtvoval svoje stranke in egoistično podlegel volji kapitala. Izdal nas je!

Gospod Karač, če tole berete, vedite, da sem razočaran. Užaljen. Besen in žalosten! To da ste odšli na vrhuncu piknik sezone pa je zgolj poslednja kaplja čez rob. In kaj naj jaz? Naj do smrti pečem samo še banane in postrvi? Ali naj svojim gostom ponudim neko drugorazredno ‘hipermarket’ meso? Razmišljam, da bi simblično uprizoril rušitev kamina, prizor posnel in poslal ostro protestno noto (#d) na evropske institucije pristojne za mesarijo, piknike in te zadeve. Pripravljen sem tudi na gladovno stavko, samo bom še malo počakal, da ne bom tako lačen.

Kakršenkoli že bo razplet te tragične zgodbe, je nekaj gotovo: pikniki pri Sosedu nikoli več ne bodo to kar so bili.

  • Share/Bookmark

8.07.2008

Vojna

Objavljeno v Poezija 11:00 avtor: sosed

dim na bojnem polju
tišina grize v zrak
krogle očitkov načele so sanje
obljube zvestobe potisnile v mrak

črepinje kamor stopim
globoke rane krvaveče
čakajo mine na vsakem koraku
talce ubijaš počasi boleče

izgubljava bitko
ponosni beg v smrt
rušiva kar do sedaj sva gradila
posut s pepelom rajski vrt

sosed

  • Share/Bookmark

7.07.2008

Goreči avto in vesoljni potop

Objavljeno v Žlica vegete 11:00 avtor: sosed

Včeraj smo bili sosedovi priča pravi filmski sceni. Na južni ljubljanski obvoznici je namreč v dopoldanskih urah na odstavnem pasu gorel avto. In če si pod goreč avto predstavljate malo ogenjčka in malo več dima izpod pokrova mašine, vam povem, da imate povsem napačne predstave.

Avto je dejasko GOREL! Zublji so bili neverjetno visoki, zajemali pa so celoten avtomobil. vsa vrata so bila na stežaj odprta in plamena so segala skozi vse odprtine visoko v zrak. Kaj takšnega dejansko ne vidiš vsak dan. Ne na ljubljanski obvoznici. V prvem momentu sem v bližini iskal kamere in snemalno ekipo, a sem se v naslednjem trenutku spomnil, da glede na budget slovenskega filma lahko v te namene zgori kvečjemu kak leseni skiro, pa še tega bi moral režiser verjetno na lastno pest suniti kakšnemu mulcu.

Na srečo so imeli potniki dovolj časa, da so se umaknili iz gorečega vozila. Kakšnih 15 metrov od avtomobila so bile zložene vrečke in druge stvari iz notranjosti, še nekaj 10 metrov stran pa so goreče vozilo nemočno opazovali njegovi potniki.

Še bolj kot sam dogodek, pa me je k razmisleku spravil način reakcije vsakega od nas, ki smo mu bili priča v teh nekaj drive-by sekundah.

Kavboj: UUUUuuuu, glej ognjen auto!!! Koook guuri! Oči, oči, a misliš da bo odletel?!?
Sosed: Jebemu, kje je moj fotič!? A maš ti fotoaparat?! Kurc, no spet sem ga doma pustil! Zakaj vedno, ko se kaj takega zgodi …
Soseda: Dej stop na gas, no. Kakšen fotoaparat! Ti si čist nor! Kaj če eksplodira?! Bejžmo stran!

Epilog: Če bi bil jutri vesoljni potop, bi Kavboj verjetno oblačil rokavčke in se veselil naječje kopeli doslej, jaz bi mrzlično kupoval ohišje za podvodno slikanje in komaj čakal na nove horizonte, ki jih ponuja fotkanje konca sveta, Soseda pa bi bila tista, ki bi naju oba zbrcala nekam daleč stran s planeta.

  • Share/Bookmark

3.07.2008

Nema više suuuuncaaaaa…

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor: sosed

Če sem še včeraj pisal o razočaranju, lahko danes spet pišem z mnogo bolj optimistično noto. Letos je res čudno leto. Po eni strani se mi vse sesuva, po drugi plati pa se mi izpolnjujejo največje želje. Po rezervaciji vstopnice za koncert Coldplayev, sem tokrat na pragu rezervacije aranžmaja, ki me bo popeljal še na eno veliko glasbeno prireditev. Gre za Gučo, kamor svojo rit neuspešno spravljam že nekaj let. Kaže, da mi bo tokrat končo uspelo in da bodo izpolnjene še ene sanje.

Imam le še eno odprto zadevo in mogoče mi lahko z nasvetom pomagate tudi vi. Torej edina dilema je: ali si zrihtati prenočišče v sami Guči (pri domačinih) ali v 16km oddaljeni vasi Lučani. Med obema sicer obstaja povezava (avtobusi, taksi etc), vendar zna biti 16 km vseeno malo izven dogajanja. Po drugi strani pa se bojim, da v Guči ne bi mogel nič spat. Ja, ja, vem, v Gučo se ne hodi spat, ampak tam nekje okoli tretjega dne bom vseeno že malo tečen, če si ne bom mogel konkretno odpočit. Torej, če imate kakšne izkušnje, vam bom z veseljem prisluhnil.

Me-sečina, me-sečina, joooo-joj,
sunce sija, sunce sija, joooo-joj…

Jaoo, komaj čakam! :D

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

2.07.2008

Jebem ti vse po spisku!

Objavljeno v Žlica vegete 11:00 avtor: sosed

- zjebano desno koleno
- pogačico tega istega zjebanega kolena (to jebem dvakrat!)
- idiota, ki mi je vcepil v glavo, da je tek zdrav
- pst, golovec in cele kurčeve orle
- štoparico in rezultate
- tekaška tekmovanja
- pol-fakin-maratone
- palmanovo in vsak centimeter njihove 21.098  km dolge trase
- mojo glupo trmasto glavo
- javno zdravstvo
- ortopede in njihove čakalne vrste
- kurčeve vaje za moč, ki poberejo vso energijo in nikoli ne pomagajo
- … … …

Spisek je še v nastajanju in se nadgrajuje!

  • Share/Bookmark