8.07.2008

Vojna

Objavljeno v Poezija 11:00 avtor sosed

dim na bojnem polju
tišina grize v zrak
krogle očitkov načele so sanje
obljube zvestobe potisnile v mrak

črepinje kamor stopim
globoke rane krvaveče
čakajo mine na vsakem koraku
talce ubijaš počasi boleče

izgubljava bitko
ponosni beg v smrt
rušiva kar do sedaj sva gradila
posut s pepelom rajski vrt

sosed

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev »

  1. dare pravi,

    8.07.2008 ob 20:09

    Divje so te mirnodobske bitke in
    …..čeprav v oči te purfla smrad ne peče,
    od pravih nič manj niso té krvave in boleče!!

  2. ana pravi,

    9.07.2008 ob 08:53

    po vojni trpek mir.

  3. sosedsosed pravi,

    9.07.2008 ob 13:23

    @dare: noro dober stih! in ja, se popolnoma strinjam…
    @ana: je pa kljub vsemu … mir.

  4. Luka pravi,

    10.07.2008 ob 00:11

    Ja ,. po vsaki vojni ali boju ,.. se tako in tako konča z mirom :>

  5. sosedsosed pravi,

    10.07.2008 ob 07:36

    @Luka: Ne za vse. Mir je privilegij preživelih.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !