27.10.2008

Ljubljanski maraton LIVE

Objavljeno v Žlica vegete 12:30 avtor: sosed

Tale letos je šel ponovno mimo mene. Koleno žel še vedno ni doraslo nalogi. Ampak nekoč se vrnem in ponovno odtečem vsaj polovičko. Rezultata verjetno ne bom več nikoli popravil, ampak ne morete si predstavljat kakšno zadoščenje bi bilo, če bi ponovno premagal to razdaljo… Vse bi dal!

Do takrat pa mi ostane … opazovanje. Ima pa tudi to svoj čar! Spodnji posnetek, ki ga je zabeležila in zmontirala naša ekipa, mi je ponovno zbudil rajce po teku. Tisti neponovljiv feeling, ki te nese naprej na velikih tekmah, da tudi takrat ko organizem kriči NE, glava pelje naprej, iz koraka v korak, do konca. In potem ko prestopiš ciljno črto vedoč, da ti je uspelo. Da si premagal -samega sebe … Uf, to je bolje kot droga!

Čestitke vsem tekačem, ki ste zmagovali zadnji vikend! Uživajte v posnetku.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

20.10.2008

Zaščiteno: Kamen …

Objavljeno v Žlica vegete 21:47 avtor: sosed

Objava je zaščitena. Za ogled vpišite geslo:


  • Share/Bookmark

17.10.2008

Fuzbal je zakon!

Objavljeno v Žlica vegete 17:07 avtor: sosed

Vedno sem ga rad spremljal kot navijač. Rad sem ga gledal po televizij, še raje na tribunah. Domačih. Tujih. Ni važno. Rad sem imel vse na njemu. Le igral ga nisem prav pogosto. Pač nikoli nisva bila ravno na ‘ti’. Ne da nisem znal, žogo sem že brcnil do prvega soigralca, včasih celo v gol, ampak nikoli nisem bil zares privržen nogometaš.

Dolgo časa sem treniral rokomet. Ljubezen se je začela v osnovni šoli in stopnjevala v srednji. Igral sem za klub in za šolske reprezentance. To mi je bilo vedno kul. Za osnovno šolo sem igral tudi odbojko, čeprav se z njo nikoli nisem resno ukvarajal. Bil sem celo kapetan ekipe. Tudi to se mi je zdelo – kul. Kot rokometaš sem v OŠ nastopal še pri metanju žogice v daljavo na atletskih tekmovanjih. Noro – še nekaj dni na leto brez pouka več. In potem je tu košarka. In dolgi večeri na zunanjem šolskem igrišču. Vedno smo igrali zunaj na ulici. Šele kasneje, v zadnjih nekaj letih, smo se v zimskem času preselili v najeto dvorano in zaigrali tudi na parketu. Obožujem košarko!

Tuji mi niso niti individualni športi. Noro rad sem tekel. Še vedno, le da me omejuje koleno. Zato raje občasno plavam v bazenu. In vsake toliko splezam na kolo… Razen takrat, ko je slabše vreme. Takrat raje potelovadim v domačem kvazi-fitesu.

Fuzbal? Evo, fuzbala pa res nisem nikoli redno igral. Vse do letos. Ob četrtkih imamo s sodelavci najeto dvorano. OK, balon. In povem vam ljudje, fuzbal je zakon! Zjebanim kolenom, razbitemu nosu in bolečemu gležnju navkljub: FUZBAL JE RESNIČNO ZAKON!

P.s.: Bemti, a nisem nekaj podobnega trdil že za Coldplaye?!

  • Share/Bookmark

10.10.2008

Sosed, pa kje si ti!?

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor: sosed

Ja ok, zadnje čase res nisem veliko pisal. Ne, popravek, pisal sem precej, vendar ne na teh straneh. In to tudi sam pogrešam – zato sem ponovno tu. Kot je to običaj pri blogerjih, vzrok za nepisanje niti slučajno ni bil v tem, da se mi ne bi nič dogajalo. Če kdo, potem znamo prav mi pisati o niču bolje kot kdorkoli drug. Problem je v tem, da se mi je enostavno dogajalo preveč.

Trenutno sem namreč razpet med kar nekaj projektov in aktiven na več koncih hkrati. Tako so tele naše strani na kratko izvisele, čeprav mi pomenijo ogromno.

V opravičilo pa vam tokrat v pregled ponujam enega od razlogov za mojo trenutno odsotnost. Gre za projekt ekipe, ki sem se ji pred nedavnim pridružil tudi sam in v katerega resnično verjamem. Prepričan sem, da je pred portalom in na novo ustanovljenim zavodom lepa in svetla prihodnost, hkrati pa upam, da se vam razlog za mojo redkobesednost v zadnjem času zdi dovolj tehten, da se boste kljub temu še kdaj oglasili pri sosedu. Pa magari na kavici! ;)

  • Share/Bookmark

2.10.2008

Poslanstvo kavbojevega mlajšega brata

Objavljeno v Žlica vegete 16:50 avtor: sosed

Pozno popoldne. Tročlanska femili sedi za mizo in ob kosilu (ki ga je mimogrede že tretji dan zapored pripravil avtor teh vrstic in za to ni pričakoval čisto nič v zameno, nasprotno: to počne izključno iz dobrote in ljubezni!) premleva dnevne dogodke. Pes zleknjen na tepihu čaka, da bo komurkoli padlo iz krožnika karkoli užitnega.

Sosed (pod vtisom predhodnih razgovorov o nosečnicah, otrocih in familijah): Nejo, a bi ti kdaj v prihodnosti imel kakega bratca al pa sestrco?
Kavboj: Bratca bi mel ja.
Sosed: Kaj pa sestrico?
Kavboj: Tut … Mogoče. Samo, a bi dobil starejšiga al bolj majhnega bratca?
Soseda: Ma zdej je, kar je -ti bi bil v vsakem primeru ta starejši bratec. Pa bi potem mlajšega lahko mirkal in branil, če bi blo treba.
Kavboj: Jaaaa!
Soseda: Kako bi dal pa ime bratcu?
Kavboj: Hmmm… Ne vem…
Sosed: Pa dej razmisli malo. Men je recimo Domen full  lepo ime…
Kavboj: Ne, ne, ne… Oči, že vem!!! Golman bo, GOL-MAN. Oči, a prou? Dejta no, proooosim!?

  • Share/Bookmark

1.10.2008

Mi nismo normalni. Ampak res!

Objavljeno v Žlica vegete 12:00 avtor: sosed

Nam, blogerjem, podobno kot tudi drugim virtualnim bitjem, pogosto očitajo, da smo preveč selektivni in pristranski.  Da prikrivamo in izkrivljamo dejstva ter se kažemo kot nekaj, kar nismo. V medmrežje spuščamo svojo filtrirano in natančno premišljeno sliko, ki nima dosti veze z resnico. S preprostimi besedami – menda smo zlagani. Smo bleferji. In baje fejkamo!

Ker je zelo malo stvari, ki jih počnem raje od rušenja stereotipov, na tem mestu objavljam par slik, ki … Hja, ki niso ravno posrečene in bi bilo verjetno bolje, ko bi jih zadržal zase. Ampak glede na to, da sem na teh straneh iz sebe že ničkolikokrat naredil kekca… Kurc, bom pa to storil še enkrat – s tem da bom s sabo potegnil celo familijo s cuckom vred! Zdaj naj mi pa še kdo reče, da pazim, kaj spuščam “v eter”!

  • Share/Bookmark