24.11.2008

Male velike stvari

Objavljeno v Žlica vegete 17:45 avtor: sosed

Nekatere male stvari v življenju so včasih pomembnejše od tistih drugih …  kobajagi velikih. Saj veste, tistih, ki nam nosijo nepremičnine, vrednostne papirje in določen status v tej turbokapitalistični družbi. Govorim o dosežkih, ki se ne merijo v debelini denarnice, globini priklona meni podrejenega ali vztrajnosti tajnice, ki bi rada zlezla tja, kamor ni mogla še nobena pred njo. Tudi konji pod pokrovom (in na sedežih) novega Audija jim ne pridejo blizu. Ne, konjev danes ni težko najti.

Pa vendar se nas večina podi prav za temi trivialnimi in nepomembnimi stvarmi. In to kljub temu, da slednje ne prinašajo sreče ali zadovoljstva. V to sem se trdno prepričal. Uspešni poslovneži, bogatuni, ženskarji in jebači, so običajno precej nesrečna bitja, vsaj kolikor sem jih uspel spoznati. Nisem eden tistih, ki bi trdil, da denar (nujno) pokvari človeka. Tega nikakor ne trdim. Bom pa rekel drugače: ljudje, ki strmijo zgolj k denarju, moči in vplivu so pokvarjeni per se. Z denarjem ali brez njega.

In katere valute so na mojem indeksu bolj cenjene od evrov? Teh ni malo, kavbojeva recitacija ‘Ribiča’, sosedin ‘rada te imam’ in veselje, ki ga čutim na dan njene diplome pa so zagotovo nekatere izmed njih…

  • Share/Bookmark

21.11.2008

Prelomnice

Objavljeno v Žlica vegete 16:52 avtor: sosed

Življenje je večino časa rutina. Avtopilot. Ure, dnevi, meseci bežijo, ne da bi se kaj zares spremenilo. Včasih dobiš občutek, da je določeno stanje stvari večno. Nespremenljivo.

Takrat pa te običajno doleti. Nekje nad tabo se stegne roka, ki jo čutiš kot senco in te premakne kot kmeta na šahovnici.

Pravila igre se spremenijo, taktika obrne in neke stvari niso nikoli več iste. Včasih se spremeni tudi odnos med igralci. Določene poteze sežejo dlje od mize za katero se odvija … partija šaha.

Sredi takšne poteze sem se znašel jaz. Kot tisti kmet. In za trenutek ostal odrezan od vsega drugega, kar se mi dogaja v življenju. Odsoten, odtujen in z mislimi vedno nekje drugje.

Zato oprosti… Vsem, ki v zadnjih dneh od mene niso dobili tistega, kar bi jim lahko dal. A nisem…

  • Share/Bookmark

6.11.2008

Going (senti)mental…

Objavljeno v Žlica vegete 14:30 avtor: sosed

Torek je bil velik dan. Velik dan za našega kavboja in vse okoli njega. Razganjalo me je od ponosa, ko sem bil priča sinovemu prvemu javnemu nastopu! Bil je špica, pravi superstar!

Čeprav za marsikaterega zunanjega opazovalca majhen in nepomemben dogodek, je v meni sprožil izliv nekih čustev povezanih z odraščanjem, staranjem, starševskim ponosom ter spomini na malo nebogljeno štručko, ki zdaj hara na odru, sam ‘bere’ pravljice in v vrtec nosi šopke svoji ženi. Ni kaj, čas beži in vesel sem, da lahko pomagam malemu dobrovoljčku na poti skozi življenje. Upam, da bo vedno tako. Bravo sine.

p.s. Zadnjo sliko posvečam kolegici blogerki, pri kateri bo, v to sem prepričan, napis na avtobusu prav tako sprožil določena … no, občutja :)

  • Share/Bookmark

2.11.2008

Kavboj, buče in čarovnice…

Objavljeno v Žlica vegete 15:36 avtor: sosed

Na noč čarovnic imam dva povsem različna pogleda. Po eni strani mi je ‘praznik’, ki ga v zadnjih letih tako veselo posnemamo, totalen absurd. Mislim, kaj je narobe s pustom? Ta tradicionalni vseslovenski praznik vse bolj pozabljamo in zanemarjamo, maškare pa niti približno niso več in. Mogoče so preveč naše, domače. Enostavno niso kul. Halo? A si kdaj vidu kurenta na MTVju? ‘Mate kaj za pusta-hrusta?’ Oprosti, ampak že dolgo ne več…

Ampak helovin… Fiju, stari, to pa je taprava stvar! Čeprav ne vemo kaj pomeni. Niti ni važno, če o tem prazniku, njegovi zgodovini in kontekstu nimamo pojma. Dovolj je, da vemo, da je ameriški, a ne? Emmm… ne! Ker ni. Baje izvira iz Irske. Ampak, sej to je itak vse isto. Treba se je skoncentrirat na res pomembne stvari. Dogajajo se žurke, črni trg z bučami cveti, v nekaterih trgovinah pa so na police postavili celo pustne kostime. Ok, razumem trgovce. Pač hočejo prodat. Ampak da folk to dejansko kupuje, mi pa res ne gre v glavo. In definitivno kupujejo. Ko sem se v soboto vračal z Laškega, se mi je z roba ceste zarežala čisto taprava maškara. Skoraj bi jo zbil. Refleks, jebi ga…

Potem pa je tu še drugi, malo manj objektivni pogled. Pogled fotra, ki mora odreagirat na sinetovo: ‘Oči, a bi mi tut delal bučo – strahca?’ In potem nastanejo spodnje slike, zaradi katerih sem izgubil pravico do pritoževanja in nerganja nad uvažanjem nekih tujih, nepomembnih in kičastih praznikov v naše kraje.



  • Share/Bookmark