29.12.2008

Samopotrditev … in to …

Objavljeno v Žlica vegete 11:38 avtor sosed

Takole bi pa brez problema lahko živel. Po slabem tednu dopusta/praznikov lahko brez kančka dvoma ugotovim, da mi takšen življenjski stil ne bi predstavljal kakih večjih težav. Poznate tiste dileme o koristnosti, uporabnosti? A veš, ko v družbi tema nanese na to, da bi bilo fajn, če ne bi bilo treba hodit v službo, pa se vedno najde bistra glava, ki pravi, da bi se doma počutil nekoristno? In potem mu vsi pritrjujejo: “ja, ja, to pa res, tisti feeling neuporabnosti. Moraš dat nekaj družbi nazaj. Samopotrditev in to.” Dve besedi imam za njih, druga je dim, prva se začne s p…

Vse to je bullshit! Družbena koristnost my ass! Večina stvari, ki jih delamo v življenju je na globalni ravni tako zelo nepomembna, da je vsaka iluzija o tem, kako zelo uporabni smo, popolnoma zlagana. Si se kdaj vprašal kako zamenljiv pravzaprav si? Vsi mi smo. V profesionalnem smislu. Ne glede na to s čim se ukvarjamo… Ali z drugimi besedami: družbi bi zneslo tudi brez mene in zakaj bi si lagal, da je drugače? Poznam pa par ljudi, ki se jih dotikam na povsem drugačen način. Oni verjamem, da bi me pogrešali in tudi me – takrat ko se ukvarjam z drugimi (samo navidez) pomembnimi stvarmi.

Ne, ne… Jaz ne bi imel težav s tem, da bi dneve preživljal doma, namesto v moji ‘družbeno koristni’ službi. Tudi z viškom časa ne bi imel težav. Pravzaprav imam občutek, da tega viška niti ne bi bilo. Stvari, ki bi jih rad počel pa jih zaradi časovne stiske ne morem, je itak bistveo več kot za tistih borih 24 ur, kolikor jih premore dan. Družina in frendi, šport in kultura pa glasba in umetnost… Vse bi padlo na svoje mesto.

Realnost pa je žel taka, da imam zgolj še en teden. En teden brez živčnih vojn in norišnice. Če odštejem seveda tisto norišnico, ki mi jo na vrhuncu svojih moči priredi kavboj. Ampak to, dragi moji, je neka povsem druga, predvsem pa lepša zgodba.

P.s. Mamlaz mi je ob zadnji priliki namignil, da stvari preveč zavijam v celofan. Da prodajam meglo. Da ne znam popizdit in reči bobu bob. Zato ga, tako kot sem mu obljubil, ker vem, da je dec in bo prenesel, ob tej priliki javno pošiljam u pičku mater! Pa lepo praznuj, prjatu! ;)

  • Share/Bookmark
 

8 komentarjev »

  1. tejklatejkla pravi,

    29.12.2008 ob 11:47

    se čist strinjam s tabo. mojmu sem že itak najavla, če domov prnese čedno vsotico, da prec podpišem , da bom lepo samo slovenska mati in žena .

  2. šušišuši pravi,

    29.12.2008 ob 12:43

    Jaz pa komaj čakam kak teden, ko bom samo uživala. Zdaj mi je tečno, ker ob meni leži en kup papirja, ki ga moram predelat, kup datumov, ki napovedujejo živčno vojno … aja, pa svet ne more brez mene ;)

  3. strojnikstrojnik pravi,

    29.12.2008 ob 12:47

    Iz društva fanatičnih deloholikov Slovenije sporočamo, da bomo zapis ignorirali, čeprav vsebuje sledi nestrpnosti do nas… :mrgreen:

    Pa srečno in veselo in zdravo v naslednjem in vseh nadaljnjih letih… :D

  4. strojnikstrojnik pravi,

    29.12.2008 ob 13:13

    Sledovi zavisti, ki se jih čuti v mojem prejšnjem komentarju, so zgolj naključni… :(

  5. MaMlazMaMlaz pravi,

    30.12.2008 ob 08:44

    Videti soseda treznega, ko ne ve kam bi se dal – neprecenljivo

    Videti soseda, ko kaže popek pri jazz baletu – neprecenljivo

    Videti soseda, kako javno pošilja MaMlaza v pičko mater – cca 723€

    Let it out man… Let it out :)

  6. daredare pravi,

    30.12.2008 ob 16:31

    Jaz sem letos zaradi krize fraj tri tedne. Kaj vse sem počel te dni je predolga zgodba za komentar. So mi pa že nekajkrat padle na pamet ene in iste besede: ” Še krize, še krize !!”

  7. sosedsosed pravi,

    30.12.2008 ob 19:49

    @tejkla: ma še jaz bi bil prec žena, če mi ne bi blo treba več delat :)
    @šuši: itak da ne more… lahko pa brez (tvojega) kupa papirja ;)
    @strojnik: pošlji direktorja v k… pa si vzami fraj, ne. sej ne bo zameril, ga poznam – je fejst dec :D
    @MaMlaz: jebemumast, da je nekaj na tem mojem popku, da ga tako pogosto omenjaš. če boš priden, ti ga še kdaj pokažem ;) pa daj povej mi mucek, kako si tistih 723 naračunal!? :)
    @dare: ti pa si večni pozitivec – še v krizi vidiš same lepe stvari. :)

  8. 1danica1danica pravi,

    4.01.2009 ob 17:28

    Vsak je že res zamenljiv (bolj ali manj), vsi (vsi skupj, vsi hkrati) pa najbrž nismo… se mi zdi… A ne?

    Tako ali tako je večina našega početja iz egoističnih nagibov – od tega, da hočeš pridobiti nekaj zase, do tega, da pomagaš drugim. Tisti občutek, da pomagaš, je pač toliko boljši od tistega, da ne. Občutek koristnosti lahko mirne duše uvrstiš sem noter.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !