22.09.2009

Gosli

Objavljeno v Žlica vegete 14:30 avtor sosed

O minljivosti, izgubljenih sanjah ter življenju tu in zdaj…

Gosli

Potopilo sonce se je v vodo,
zadnjo pesem je odpel škržat,
in pospravil stare gosli,
da jih ne odnese mrak.

Skril je svoje male sanje,
ki jih pesem dviga v zrak,
da mu kdo jih ne vzame,
in ostal bo sam in nag.

V goslih nosi želje skrite,
in gorečo vliva strast,
v njih polaga upe smele,
ti edina so mu last.

Vendar struna enkrat poči,
ker načne jo časa zob,
ko škržat odgode svoje,
žalost vrže ga čez rob.

Kadar godeš gosli svoje,
v sanje pleteš le še njih,
godi kot da godeš zadnjič,
kot poslednji poj vsak stih.

sosed

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev »

  1. feniks pravi,

    24.09.2009 ob 23:07

    Ne morem verjet, da nekdo nima drugega dela kot, da bere stare bloge in komentira neumnosti. Sem ostal narocen na komentarje. Sicer pa lustna pesmica. Bo za celo zbirko.

  2. Kobrowsky pravi,

    5.10.2009 ob 18:18

    Četiv časih póčistruna,
    joza lépi bržna zaj,
    dabó šmiren kako rnuna
    i nnera zjarjen kako rzmaj.

    bišepri stavil svójlonček knaukom.

    čebóš kdajselil gósli, melépo kliči, tipo magam, pabóšdal parkrat zagósti.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !