26.10.2009

Tečem, torej sem!

Objavljeno v Ko piše srce 19:40 avtor sosed

V nedeljo sem se po dolgih treh letih udeležil rekreativnega tekaškega tekmovanja. Bil sem del evforije, ki se je odvijala okoli 14. Ljubljanskega maratona. Bil sem del ekipe Zlata leta. In bilo je super. Bilo je … kot včasih!

Dolgo časa sem bil prepričan, da so tekaška tekmovanja zame preteklost. Po poškodbi kolena, ki se mi ob (pre)pogostih daljših tekaških treningih vedno znova ponavlja, sem se odlčil, da ne bom več tekmoval. Dejstvo je, da sem precej trmast in tudi tekmovalen tip človeka, tek pa je v osnovi premagovanje samega sebe in velikokrat mi je uspelo v tej bitki proti samemu sebi tudi zmagati – plačalo pa je koleno. Zato je bolje ne tekmovati in ohraniti trezno glavo, treninga pa se lotevati v okviru sposobnosti, ki jih omejuje trenutna forma ter fizika mojega (ne ravno tekaško ustrojenega) telesa. Zato sem tekel zgolj občasno, počasi in brez razdalj nad 12 kilometri. Vmes pa gore, veliko kolesa, nekaj plavanja in fitnesa, malo nogometa… Ob tem sem se ves čas držal načela: treningi ja, tekme nikakor! Volk sit – koleno celo!

Pred maratonom pa se je zvrstila serija naključji, ki so me naposled pripeljala na štart nedeljskega rekreativnega teka. Najprej smo se pri Zlatih letih odločili sponzorirati tekaško ekipo, ki bo na maratonu zastopala barve našega zavoda. V zadevo sem bil od samega začetka močno vključen in tako sem se nehote ‘palil’ pred samim dogodkom. Ko je dober mesec pred maratonom svojo udeležbo napovedal tudi prijatelj in direktor Zlatih let, ki ga blogerji poznamo pod nickom Pi.Roman, ob tem pa se je tudi stanje kolena bistveno izboljšalo, sem prvič nakazal, da bi se teka udeležil tudi sam. Tako na izi, z zmernim tempom, brez tekmovalnega naboja. V smislu važno je sodelovati…

Pa sem šel. Izdelali smo drese, prijavili ekipo in se pojavili na štartu. V trenutku, ko je počila pištola, sem pozabil na vse, kar sem si obljubil. Kljub pomanjkanju tekaškega treninga, kljub grenkim izkušnjam s poškodbami, kljub vsem bremzam, ki sem jih čutil do tekmovanja, sem v nedeljo dal od sebe vse, kar sem imel. Zagnal sem se kot pred tremi leti, na tistem zadnjem polmaratonu. In ni mi žal! Niti malo! Vesel sem, da sem se podal na štart, vesel, da sem šel na polno  in upam, da ni bilo zadnjič. Bolečin ni bilo, tekaške copate pa bom za nekaj časa ponovno zamenjal s kolesom – zgolj iz preventive. Kljub temu tek ostaja največja želja in strast.

Ko sem gledal svoj rezultat in ga primerjal s tistimi ispred treh in več let pa sem se nasmehnil ob naslednjem spoznanju. Pred tremi leti, sem svoj zadnji polmaraton končal z neto rezultatom 1:35:41, nedeljski rekreativni tek pa sem pretekel v času 0:41:38. Kaj imata rezultata skupnega? Na prvi pogled nič, ob računanju tempa pa se prikaže isti čas – 4:33 po kilometru. In to je tisto, kar mi je na usta izvabilo nasmeh. Kljub temu, da gre za povsem druge okoliščine in različne razdalje, imam nek čuden občutek, ki me navdaja z optimizmom in dobro voljo. Občutek, ki mi pravi, da sem začel točno tam, kjer sem nehal pred tremi leti.

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev »

  1. kandelakandela pravi,

    26.10.2009 ob 20:45

    Bravo, Sosed. Res ste face! Vsi skupaj. Naslednje leto grem spet navijat in pazit topla oblačila za po teku ;)

  2. bebec pravi,

    26.10.2009 ob 21:35

    Kantela ! Ali ti poznaš tega Soseda,da mu boš drugo leto čuvala obleko.In,očitno celo ekipo.Samo pazi,da te ne potegnejo za seboj in bi še ti začela teči.

  3. sosedsosed pravi,

    26.10.2009 ob 21:47

    @kandela: Eh, pusti cunje, naslednje leto bomo nucali predvsem čirliderke :) Wiiii :)
    @bebec (sori stari, ampak sam si si dal tak nick): Pozorno preberi kandelin stavek “Naslednje leto grem SPET navijat in pazit topla oblačila za po teku” in mislim, da boš našel odgovor na svoje vprašanje. Če ne, se pa javi, pa ti bomo dali še kak namig ;)

  4. bebec pravi,

    26.10.2009 ob 22:11

    Ja.Zgleda,da vas pozna in,da je že letos navijala za vas in vam čuvala obleko.Čuvanje mi je še kar jasno,samo navijanje? Ali tečete na stadionu,da ste vso dirko vidni svojim navijačem.Delno sem le dojel.

  5. sosedsosed pravi,

    26.10.2009 ob 22:23

    Model… Sori, ampak ne sledim ti več… :)

  6. Soseda pravi,

    27.10.2009 ob 07:31

    Bravo :-)
    Čez 2 leti pa še midve s Kandelo ;-)

  7. špelca pravi,

    27.10.2009 ob 20:41

    Tudi jaz sem bila na maratonu, kot nosilka prtrljage. Potem pa smo končali na infuziji, nekateri so pač pretiravali, bili prvič na 21 km in jih je ornk zdelalo. Sem pa videla tvojo skupino. Super!

    Sama načrtujem tek na 10 km drugo leto. Upam, da bom pridna čez celo leto in da se ga bom res udeležila.

    Pa čestitke k povečanju družinice

    Špelca

  8. sosedsosed pravi,

    27.10.2009 ob 21:20

    Kje si nas pa srečala – med tekom ali pred/po njim? Veliko sreče pri treningu in držim pesti, da se drugo leto srečamo na progi! ;)

  9. spetziva pravi,

    28.10.2009 ob 22:35

    Veš kaj je pa še zanimivo – 4.33 je tudi naslov pesmi Johna Cagea, ki interpretira tišino (link na yt: http://www.youtube.com/watch?v=HypmW4Yd7SY )
    Ne verjamem v naključja, ta pesem je tvoja :)

  10. sosedsosed pravi,

    29.10.2009 ob 08:44

    Super pesem! Ena tistih, ki bi jih znal zaigrati tudi sam! ;)

  11. špelca pravi,

    30.10.2009 ob 11:53

    Našla sem vas pred tekom in med tekom, tako nekako ;) Jaz tud upam, da se srečamo drugo leto.

    Do takrat pa srečno

    Špelca

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !