20.01.2010

Ta svet je nor!

Objavljeno v Ko piše srce 13:30 avtor sosed

Včasih imam enostavno dovolj življenja v tej naši zjebani in davno zajebani družbi. Otopeli, nezainteresirani, nezmožni sočutja in empatije… Ampak družba ni nekaj, kar biva mimo nas, družba smo MI. Jaz in ti.

Celo življenje sem se trudil gradit neke pristne vezi z ljudmi, ki so mi blizu in jih imam rad. In pri tem namenu sem bil resnično iskren. Pa vseeno se zdi, da z izjemo odnosa s sinom (ki je verjetno samo še premlad, da bi me poslal v rit – prepričan sem, da pride tudi to še na vrsto) na svetu ni osebe, ki bi se ji zdelo, da je dobila to, kar je od mene pričakovala. Očitno sem res razočaral vse in vsakogar, ki mi je prišel dovolj blizu. In mislim, da nisem edini, ki se tako počuti. Ker itak vsi pričakujemo preveč in damo premalo.

Ta neuspeh pa se vedno vrača nazaj z obrestmi. Osebe na katerih gradiš prijateljstva, zaupanje, prihodnost … so hkrati osebe, ki imajo moč, da te spravijo na kolena. Ko te nekdo od njih namenoma mrcvari in ponižuje, se hočeš nočeš začneš spraševati, če je vse, v kar si verjel zlagano in umetno. Ali pa so resnično vsi totalno preveč otopeli, da bi spoznali, da imajo dejanja vedno posledice. Tudi tisti od katerih tega ne bi nikoli pričakoval. Nekaterih stvari ne pozabiš nikoli in jih nosiš s sabo celo življenje, rana pa boli še toliko bolj, ko je povzročena namenoma in z željo poškodovati. Partnerja, brata, mamo, sestrično, prijatelja, sodelavca … neznanca ?

Mogoče sem sam ujet v ta isti kalup pa se niti ne zavedam. Ne bi bil presenečen, če bi prišel neodvisni opazovalec nekje z Marsa in mi povedal, da sem ravno tako v kurcu kot vsi ostali, a sem tako prekleto obremenjen sam s sabo, da tega nikoli nisem niti opazil… Prepričan sem, da je točno tako! Konec koncev bi to zgolj potrdilo zgoraj nastavljeno tezo – v kurcu smo pravzaprav vsi! In zato imam pun kurac te družbe, kolegov, šihta, samega sebe, vas, bloga in življenja na tem fuknjenem planetu.

633993223839498201_linc.jpg

  • Share/Bookmark
 

13 komentarjev »

  1. Špelca pravi,

    20.01.2010 ob 13:52

    Aua, in zraven daš sliko norega sveta iz popotresnega obdobja, njena zgodba pa potrjuje, da je svet totalno v kurcu (zdaj me oči bolijo, ker sem napisala to besedo).
    Recepta, kako se boš boljše počutil, ti pa ne dam, ker ga ne vem. Ti ga moraš sam pogruntat.

    Želim vse dobro celi družini …

  2. sosedsosed pravi,

    20.01.2010 ob 14:14

    Včasih se resnično sprašujem, če je to okolje v katerem bi rad vzgajal otroke…

  3. siničicasiničica pravi,

    20.01.2010 ob 14:29

    Sosed, legitimno vprašanje, ja. Moj desetletnik je videl zgornjo sliko na netu in me zgrožen prišel vprašat, kaj za vraga se dogaja na tem svetu. Potres je eno, tole pa … kaj naj mu rečem? Da je svet poblaznel? In pričakujem, da bo to razumel?
    Sem ga vzgojila preveč prijazno, naivno? Kot sem sama? Kot naivno mislim in celo pričakujem, da so tudi drugi?
    Moj odnos do sveta je naslednji – zmaga in zadoščenje mi bo, ko bom kljub najbolj prfuknjenem svetu, ki je čisto v kurcu, sistemu, kozlanju, zlobi in kaosi navkljub – ostala tak naivnež kot sem. Sure, it hurts. In ne, nočem debelejše kože. In ko so trenutki, ko ne zmorem več prenesti vsega tega, zakričim. Včasih na glas, nekje med drevesi v hribu nad našo hiško, včasih v sebi … Ampak se ne dam, ostajam bolj trmasta kot ta prfuknjen svet!

  4. rozicarozica pravi,

    20.01.2010 ob 16:07

    Tudi sama velikokrat razmišljam o tem. O svetu. O krutosti. No “neljudeh”. In priznam, tudi jaz sem bila velikokrat v dvomih, če si sploh želim otroke v takem svetu. Pa je z leti prišel odgovor. Na ta dvom.
    Kot si sam omenil, družba smo tudi jaz in ti in vsi. In moji otroci. In jaz vem, da ne bom vzgojila otroke v brezčutne stvore. Zato si želim veliko otrok. Da bodo vsaj malo izboljšali svet. To je največ, kar lahko naredim. Da sem sama dober človek, najboljši, kot znam in da dajem to naprej.
    In ker ne morem rešiti otroke tega sveta, bom jaz imela več otrok, ki bodo vzgajani z ljubeznijo in resnico, dobroto. Tako bom jaz pripomogla k spremembam. In mogoče bodo moji otroci z zgledom še komu vzor, in upam, da bo število potencirano naraščalo.
    Mogoče je to naivno. Preveč naivno. Ampak sem raje naivna in srečna, dobra, prijazna in nasmejana, kot pa da sem sumničava do vaskogar, olna dvomov in frustracij.
    If I believe in good there will be good!

    Torej, Sosed, krutosti bodo. So bile. In so. Vendar največ kar lahko narediš je, da poskrbiš za svoj prag. In to je veliko.

  5. romeno pravi,

    20.01.2010 ob 17:54

    Se strinjam v kurcu smo. Ampak imam občutek, da najhujše šele prihaja.

  6. donkarlos pravi,

    20.01.2010 ob 19:09

    Tudi meni se je dogajalo podobno. a našel sem ljubezen v Kristusu. Pa srečno.

    Naj te snežnobela devica čuva!

    AVE MARIJA

  7. PlujemPlujem pravi,

    20.01.2010 ob 19:27

    Na trenutke se mi je zdelo, kot da bi poslušala/brala svoje misli. Dobro si povzel (žaostno) bistvo našega sveta. Ki samo še propada. Ker propada tisto, kar nas dela ljudi. Sočutje, občutek za drugega, ljubezen, veselje, prijateljstvo, iskrenost in še druge lepe stvari. Ki pa postajajo vse redkejše. Se mi zdi, da postajamo pol ljudje, pol pa neki stvori. Ker so začele slabosti prevladovati. Materializem, sebičnost, egoizem, nevoščljivost, bolestna ambicioznost in še kaj, postajajo najpomembnejši v družbi.
    Tudi sama razmišljam, kako bo nekega dne mojim otrokom v tej družbi. In kako jih bom zmogla obvarovati in zavarovati pred slabim, hkrati pa jih narediti močne za premeščanje slabega. Do sedaj sem prišla samo do enega odgovora. Ljubezni. Posute z razumevanjem, druženjem, pogovarjanjem (o vsem) in z lepimi trenutki, ki rišejo nasmeh na obraz.
    Da. Še vedno verjamem v idejo srečne družine. Ker je to največ, kar lahko imamo.
    Sosed, ti želim polno lepih misli. Ker lepe misli ustvarjajo lepe dogodke in vesele trenutke. Pa srečno.

  8. NeMirna pravi,

    20.01.2010 ob 20:05

    Sosed :(
    se pridružujem rožici in siničici ;) Ne daj se!! Potrudi se, da si ti Človek, to je vse, kar lahko narediš! Daj naprej sebe najboljšega ;)

  9. mamionlinemamionline pravi,

    28.01.2010 ob 13:25

    Jaz te čisto razumem. Tudi sama imam dneve, ko bi vse po vrsti postavila pred zid, vzela mitraljez in prerešetala pol sveta. Ko mi grejo vsi na kurac, najbolj pa sama sebi, ko se mi zdi, da je ves moj trud zaman, ko me razočarajo sicer ne tako zelo pomembne zadeve, ko se mi ne da razmišljat in preudarjat, ampak sem samo jezna na vse skupaj. Saj potem mine, pa se spet zberemo in imamo spet obdobja, ko je vse lepo in prav :) Pravico imaš do takih trenutkov!

  10. David Santos pravi,

    31.01.2010 ob 20:45

    Sad!
    Have a good day.

  11. anna pravi,

    11.02.2010 ob 20:36

    delaj se, ob takih trenutkih, da te nič ne more pobit do konca, do brezupa …ker je to RES življenje, ki sproti mineva, v njem pa se dogaja VSE možno, prav na področjih, kjer bi “najmanj” pričakovali. Zdaj že vemo marsikaj, poznamo iz zgodb prijateljev, tujcev in nenazadnje lastnih izkušenj….in vse, kar je slabo, ne lepo, krivično, kmalu izgine, se konča..prav je, da ne bo več del tebe, očitno odnos ni bil iskren…
    Sama si prigovarjam po novem ob udarcih, padcih ipd., da so PAČ (heh) čustva ranjena, ampak se restartajo, osvežijo, se s časom pomirijo…nočem se determinirat, da bi si čustva “zapomnila prizadetost” in to razočaranje gojila za vedno…vse bolj mi je jasno tudi, da se reees nima smisla predolgo spraševat KAKO JE TO MOŽNO, DA SE JE ZGODILO in poskušat iskat odgovore v drugem…
    Vse ma svoje razloge, upravičene ali neupravičene, in kakor se zgodi, se MORA po neki sili…

    ostajaj DOBER ČLOVEK in uživaj v tem ;)

  12. Nataša pravi,

    5.03.2010 ob 23:32

    Dokler nas je vsaj 10 takih, ki ne sodijo v opisan prispevek, ni vse izgubljeno. Jaz si ob tem rečem 3 stvari: srečna sem, da nisem taka, ker nisem taka, imam ob sebi nekoga, ki tudi ni tak in torej nisem sama v tem in … vedno je manjšina naredila velike stvari.. so.. we can make a difference.
    :)

  13. copata pravi,

    19.02.2012 ob 19:37

    joj joj joj bogi! :(

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !