27.06.2010

Na obisku med kozorogi

Objavljeno v Foto utrinki, alpinizem 21:25 avtor sosed

Ko sem v petek z velikim “Jaaaaaaa!” odgovoril na SMS, če bi se v soboto podal na turo proti Kriškim podom, nisem imel pojma, kako fantastičen dan je pred mano. Sobota je presegla vsa pričakovanja: tura je bila dolga in ravno prav naporna, okolica ter panorama pa naravnost božanska.

Iz Ljubljane smo se podali ob 5:30, dve uri kasneje pa smo se izpred Aljaževega doma v troje podali proti Luknji. Pot smo nadaljevali proti skoraj 2400 metrov visokemu Bovškemu Gamsovcu, se spustili do Dovških vrat, od tam pa naprej proti Kriškim podom in Pogačnikovem domu. Po malici v koči sem se s težkim srcem poslovil od druščine, ki je svoje bivanje v raju podaljšala do drugega dne, ter se prek Dovških vrat čez Sovatno podal poti dolini.

Kljub temu, da imam za sabo že nekaj obiskov gorskega sveta, me mogočnost in lepota narave včasih še vedno ujameta nepripravljenega. V soboto je bil tak dan. Ob spustu sem se tako večkrat ujel v razmišljanju, kako  zavidam prijateljema, ki sta ostala nad 2000 metri in prenočila v naročju gora. Tolažilo me je le dejstvo, da se kmalu spet vrnem. In to drži kot pribito.

Sicer fotografije žepne ‘trotlce’ niti pomotoma ne morejo ponazoriti občutka ponižnosti, ki sem ga čutil ob tem, ko sem pritiskal na sprožilec, pa naj vseeno služijo kot ilustracija vsega, kar zamujate tistii, ki proste dneve raje preživljate v mestu…

Luknja in pogled na drugo stran, kjer se vije pot iz Zadnjice

Le skok čez rob in pristal bi na Triglavu...

Proti Bovškemu Gamsovcu

Vrh!

Spodnje Kriško jezero daleč pod nami

Svoboda ...

Pogled proti Križu, Stenarju in Škrlatici v ozadju

Sestop z vrha in ...

... spust proti Dovškim vratom.

Še malo pa smo pri koči...

Prvi izmed treh tropov kozorogov, ki sem jih srečal, ko sem se sam vračal v dolino.

Gospod Kozorog, ki mi je že kar preveč domače prečkal pot...

Še zadnji spust pred gozdno mejo

Poslednji pozdrav prebivalcev teh krajev z obljubo o skorajšnji vrnitvi.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev »

  1. Tomo Golob pravi,

    28.06.2010 ob 04:59

    Precudovito !

    Uzivaj ob povratku v gore.

    LP , Tomo

  2. gregor pravi,

    28.06.2010 ob 06:13

    Res veliko bolj prijetno branje, kot pa brati “oslarije” Turka, Zalarja, pa velečastne Katarine…

  3. Jana pravi,

    28.06.2010 ob 10:16

    Ej, me zelo veseli, da si užival. Ful lep opis.
    Ane da je tam gor čisto posebna energija. Meni se vedno zdi, da sem prišla domov in ko moram v dolino, mi nikoli ni jasno zakaj moram domov če sem že doma :-)

    Uživaj, pa čim prej nazaj

    LP
    Jana

  4. sosedsosed pravi,

    28.06.2010 ob 10:32

    Sem ravno malo prej razlagal Tomažu, kako sem še vedno pod vtisom… Tudi Rada se je naposlušala hvalnic Kriškim podom. Noro lepo je gor, res! Še enkrat hvala za povabilo, se priporočam tudi v prihodnje. Kadarkoli vama pomagam štrike nosit! :D

    Sem pa slišal, da je bila tudi nedelja precej avanturistična… ;)

  5. Magdalena pravi,

    28.06.2010 ob 15:27

    Krasno, kar milo se mi je storilo ob posnetkih, ki so mi obudili spomine na tole pot, nazadnje prehojeno pred 3 leti. Srečno na vseh gorskih poteh!

  6. sosedsosed pravi,

    28.06.2010 ob 20:10

    Tri leta? Cela večnost… Baje bo konec tedna spet lep ;)

  7. rozicarozica pravi,

    28.06.2010 ob 22:29

    Lepo… Zelo lepo.
    Meni pa vikende zdaj kradejo obiski na morju a ob tehle fotkah se mi je zaluštalo tistega svežega hlada poletnih gora.

  8. Katarina pravi,

    28.06.2010 ob 23:51

    Božansko!

  9. Marija pravi,

    29.06.2010 ob 11:51

    super. mi je začela zakrnela hribolazniška žilica utripat. :-)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !