8.07.2010

Triglav je lep vrh, ni pa edini

Objavljeno v Foto utrinki, Ko piše srce, alpinizem 16:00 avtor sosed

Končno sem zlezel na Triglav! Aleluja. Vesel sem, da sem bil gor in celotni izlet je bil odličen, ampak kot vrh pa po svoji lepoti zagotovo ne dosega svoje velike slave. Ključna težava je forsiranje zgodbe, ki identiteto Slovenca tako ali drugače povezuje s Triglavom in mu daje neko mitološko razsežnost. To na koncu privede do totalne preobiskanosti te boge gore, med mnogimi obiskovalci pa potem najdeš tudi take, ki gor rinejo v supergah, s pivom v roki, ali pa jih nekje na pol poti po grebenu zagrabi smrtni strah, ki spravlja v nevarnost tako njih same, kot tudi ljudi v njhovi bližini. In to je tisto, kar na Triglavu ni kul. Ta imperativ povprečnega Janeza, da enkrat v življenju mora zlesti tja gor, pa naj se zgodi kar hoče. Tudi če nima pojma o gorah, o gorništvu in je do tega trenutka osvojil kvečjemu kakšno Šmarno goro pa še pri tem ga je na pol poti skoraj kap…

Ampak ok, vsak ima svoje želje, svoje cilje in jaz sem zadnji, ki bi komurkoli pokal milne mehurčke. Kar sem hotel povedat je to, da sem imel zaradi vseh teh stvari pred obiskom Triglava mešane občutke. Zato smo se tudi odločili za štart sredi tedna, ko je prometa običajno bistveno manj in čeprav do Kredarice res nismo srečali žive duše, smo bili na poti po grebenu še vedno priča nekaj zanimivim prizorom…

Kakorkoli, vrh sem osvojil in v tem pogledu sem vesel, hkrati pa priznavam, da na zgoraj opisano mitologijo o Janezu in Triglavu tudi sam nisem imun. Vseeno pa me je bolj kot vzpon na našega očaka, ki je bil seveda finale naše poti, navdušila pot čez obe Vrbanovi špici. Idila, vam povem. Razgled na obe strani, ravno prav “zluftan” in razgiban teren … skratka, užival sem vsak trenutek. To je bil tisti del poti, ki si ga bom od omenjenega izleta najbolj vtisnil v spomin.

Iz Kota smo štartali ob 5h zjutraj, pot nadaljevali proti Spodnji in Visoki Vrbanovi špici in prispeli do Staničevega doma kakšni 4 uri kasneje, od tam naprej pa prek Kredarice na Triglav. V dolino smo se ob solidnem tempu vrnili nekaj minut čez 15. uro. Tako družba kot izlet sam je bil čudovit, edina stvar, za katero smo bili prikrajšani, pa je bil razgled z vrha domovine, ki nam ga je vzela megla. Vendar nekaj pa mora ostati tudi za prihodnji obisk, ki bo kljub vsemu verjetno v kratkem spet na sporedu.

Seveda pa bi še enkrat poudaril, da pri nas seveda obstajajo tudi drugi cilji. Cilji, ki so prav tako lepi, nekateri še precej lepši, predvsem pa so manj obljudeni in … ‘popularni’ (joj, kako grozen pridevnik za goro). In ja, čeprav Triglav JE lep vrh, je daleč od tega da bi bil tudi edini.

Proti Spodnji Vrbanovi špici

Proti Spodnji Vrbanovi špici (2299 m)

Proti Spodnji Vrbanovi špici

Visoka Vrbanova špica. Ampak je res špičasta...

Gor, gor, gor...

Gor, gor, gor...

Na špici pa spet ... špica (2408 m)

Dom Valentina Staniča pod nami

Dom Valentina Staniča pod nami

Tole pa vsi poznate, ne?

Tole pa vsi poznate, ne?

Po grebenu do vrha.

Po grebenu do vrha.

Aljažev stolp

Ena hiška na vrhu, pojma nimam kaj tam počne :)

kozorogi

Sami pa nismo bili niti med spustom.

Proti Spodnji Vrbanovi špici

Nazaj v dolino...

  • Share/Bookmark
 

10 komentarjev »

  1. Tomaž pravi,

    8.07.2010 ob 20:55

    Zanimiv opis.

  2. gregor pravi,

    8.07.2010 ob 21:16

    Tudi Rjavina v soseščini ni od muh. Res pa je, da nam je Triglav prirasel k srcu. In prav je tako. Je pa seveda nešteto lepih in nadvse zanimivh hribov in gora. Že kar nekaj časa se odpravljam na Plaski vogel. Zanimivo, upam da ga bom osvojil, potem pa lahko zaključim z osvajanjem gora. V bistvu sem oblezel skoraj že vse, res pa je, da so najlepše tiste, ki so namjmanj obiskane. Vsem hribolazcem lep pozdrav in varen korak !

  3. Jana pravi,

    9.07.2010 ob 11:13

    Super,

    Se strinjam, da je ta mrzlično množični obisk Triglava kriv, da gora ni to kar bi sama po sebi lahko bila oziroma da je mi ne doživimo tako. Zato sem se jaz že davno odločila, da grem na Triglav le pozimi ali pa čez severno steno. Oboje sem že naredila in mislim, da je to malce drugačno doživetje gore, kot če hodiš gor v koloni s turisti v japankah :-)

    Uživaj

  4. NordStar pravi,

    9.07.2010 ob 12:57

    Lani ta čas sem ga prvič osvojil, prav na dan svojega Abrahama. Bilo mi je veličastno.
    Se strinjam s teboj v celoti. Na poti smoi srečal mlad par v opankah. Skratka oblečena za sprehod po Ljubljani. Če drugega ne, smo se jima še nekaj časa smejali.

  5. sosedsosed pravi,

    9.07.2010 ob 14:01

    @Tomaž: zanimiv izlet ;)
    @gregor: včasih se sprašujem, kdo koga osvaja – mi gore ali one nas.
    @Jana: Zvidam. Tako Triglav pozimi kot severno steno…
    @NordStar: Izbral si odličen plac za rojstnodnevno žurko :)

  6. Tina pravi,

    9.07.2010 ob 15:37

    NordStar je tak plač za žur izbral verjetno zato, da je prišparal, ker se je verjetno bolj malo povabljencev udeležilo takega žura :-)

  7. NordStar pravi,

    10.07.2010 ob 19:52

    Nisem tip za žuriranje. En teden prej sem počastil družbo in sorodnike na mirnem kosilu, potem pa sem s prijateljem in njegovim sinom točno na moj 50 r.d. prvič osvojil sončni Triglav. Veličastno se je vse poklopilo in vedno se bom tega spominjal. Danes, leto zatem, ne verjamem, da bi prišel gor (kondicija je na nuli)

  8. sosedsosed pravi,

    12.07.2010 ob 08:27

    @Tina: huh, pravkar si mi dala idejo za žur ob okrogli številki, ki me čaka drugo leto :)

    @NordStar: Tisto o žurki je bil bolj hec, verjamem pa, da takšna stvar pusti lepe spomine. Glede kondicije pa nikoli ni prepozno, da začneš migat, sao začet je treba. Mogoče je pa vsaka soda letnica tvoja in boš za 52. spet haral po slovenskem visokogorju ;)

  9. NordStar pravi,

    12.07.2010 ob 18:49

    @Sosed, iz tvojih ust v božja ušesa :)

  10. almira pravi,

    16.11.2010 ob 14:25

    ja no tisti vrh ko pojma nimate ka tam dela ; tam se potpišeš v knjigo ki je v stolpcu

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !