15.09.2010

Temu se pa reče – ferata!

Objavljeno v Foto utrinki, alpinizem 14:00 avtor: sosed

Ja, tale zadnja tura mi bo še dolgo ostala v spominu. In to v tisti najlepši luči. Povabljen sem bil praktično v zadnjem trenutku, tako da pred odhodom nisem niti vedel, kam točno grem in kaj me čaka, kar se mi je zgodilo prvič.

Rečeno je bilo, da gre za ferato, najzahtevnejšo v bližnji okolici (ferata? pih, sami klini in jeklenice … kako je to lahko zahtevno?!), da gre za kondicijsko celodnevno turo (ok, to bo nekaj zame) in da bomo osvojili Košutnikov Turn ter Cjajnik v Avstriji (Cjajnik?!? … wtf,  nikoli slišal). Aha, potrebujem plezalni pas (Halooo, doktor, imaš za posodit…), plezalke (če jih ravno imam), čelado (itak obvezna oprema) in samovarovalni komplet (ja valda, kaj bom pa z njim?). Nisem imel pojma…

Pričakoval sem … Ok, blage veze nisem imel, kaj naj pričakujem. Nisem poznal ekipe, nisem vedel kam gremo in pojma nisem imel kakšna morebitna znanja in spretnosti se pričakujejo od mene. Pustimo se presenetiti. In bil sem presenečen! Tura je bila ena izmed najboljših sploh, ekipa odlična, Cjajnik pa… Ahhh, noro, komaj čakam, da zadevo ponovim.

Štartali smo Pod Krnico, mimo koče in pašnikov Spodnje Dolge njive, nadaljevali pot proti prvemu 2133m visokem vrhu – Košutnikovem Turnu. Nadaljevali smo po grebenu Košute in se po zahtevni, z jeklenicami varovani poti, spustili na drugo, avstrijsko, stran. Mimogrede smo prehodili norih 20 metrov poti, preko visečega mostu – uf, kako neverjetno kul je bilo šele to – in ta del poti zaključili v Koči pod košuto na 1280 metrih.

Po malici nas je čakala zahtevna ferata na Cjajnik, spust na drugo stran, ponovni vzpon na greben Košute in po skoraj 12 urah dolgi turi spust nazaj do pastirske koče na planini Spodnja Dolga njiva, kjer smo se častili s pivom, kislim mlekom in domačim sirom… Vmes smo se pa še izgubili, ponovno našli, abzajlali na pravo pot … Skratka, bila je tura z velikim T.  Hmmmm, v bistvu je bla potem Tura, ne tura… Kakorkoli, bilo je nepozabno!

Prilagam par slikic, ki pa niti približno ne zajemajo feelinga, ki smo ga imeli ob pritiskanju na sprožilec. Zadeva na slikah mogoče izpade vratolomno, vendar tule moram zapisat, da je tura bila zelo atraktivna, na trenutke adrenalinska, vendar v nobenem trenutku tvegana ali nevarna. Ves čas smo bili tudi varovani s samovarovalnim kompletom, kar pomeni, da bi v primeru zdrsa v najslabšem primeru obviseli na jeklenki in nekaj trenutkov kasneje nadaljevali pot. Joj, komaj čakam na repete…

Greben Košute z južne strani

Na vrhu Košutnikovega Turna (2133m)

Adrenalinski sprehod čez most

Grizi, grizi, da ti ne spodrsne ;)

Pogled nazaj

Koča pod Košuto na avstrijski (severni) strani grebena

Naš naslednji cilj - Cjajnik.

Ob vstopu v mogočno steno...

Izpostavljeno prečenje

Čudovit pogled nazaj

Kam stopiš, ko ni kam stopit? :)

Zadnjih 150m vertikale do vrha.

Še zadnji korak!

Cjajnik s strani sestopa.

Dobrodošlica pred pastirsko kočo

  • Share/Bookmark