27.02.2011

Ko gre vse, ampak čisto vse, narobe

Objavljeno v alpinizem, Žlica vegete 12:52 avtor sosed

Ko se mi je nekje okoli devete ure ob vstopu v Sinji slap za nekaj sekund stemnilo pred očmi in mi je ogromen kos ledu, ki je kot projektil priletel z vrhnjega dela še nepreplezane poti, prikoval k tlom, sem mislil, da je to najhujše, kar se mi lahko zgodi ta dan. Izkazalo pa se je, da je bil to šele začetek. Včeraj je bil resno zafukan dan.

V hribih nosite čelade! Zdaj nekoliko bolj razumem besede včerajšnjega soplezalca, ko je ob neki drugi priložnosti dejal, da v smer raje vstopi brez štrika kot brez čelade. Včeraj se je izkazala za daleč najbolj dragocen kos opreme.

Še vedno rahlo omotičen, sem obrisal nekaj kapljic krvi, ki so pritekle izpod kape in se podal v sicer lahko alpinistično smer. Plezanje je bilo čisti užitek. Če seveda odmislim kose ledu, ki so neprestano žvižgali mimo naju. Zagotovo je bil to daleč najlepši del dneva. Medtem se je v Ljublajni že začela odvijati neka čisto druga drama.

Vrh smeri. Češka koča. Končno bom lahko prebral smse, ki so se neprestano oglašali nekje z dna nahrbtnika. S soplezalcem na štriku jih pač nisem mogel prebrati. ‘Z Majo sva bili sprejeti. Ostali bova do večera.’ Pizda!

Dan prej smo skupaj obiskali zdravnika. Izgledalo je, da bo vse ok, da je viroza popustila. Vendar po zajtrku je ponovno pričela bruhati. Jaz pa tako daleč od doma. Kreten!

‘Prosim pejva čimprej, ta malo imam na infekcijski!’ In sva šla. Teranova smer odpade, že tako sva bila predolgo v slapu. S koraka v korak sem bil bolj nervozen, pot pa se je vlekla in vlekla… Ob masi ljudi, ki se je ta dan zgrinjala v slap, je med ruševjem nekdo očitno izbral napačen sestop, midva pa sva kot ovci sledila stopinjam. Šit. Abzajl. Minute pa so tekle in tekle.

Umazan, krvav, prešvican in zelo, zelo osmrajen sem padel čez vrata sobe št.8 in v njej našel bolnega otroka in jezno ženo.

Ob desetih zvečer me je zbudila sestra: ‘Gospod, morali boste oditi, obiski so se končali že ob sedmih.’

S hudim glavobolom, edemom na čelu, bolečim vratom in velikimi skrbmi sem se kakšno uro zatem trudil zaspati v lastni postelji. In medtem ko je kavboj že nekaj časa trdno spal pri babici, sem spoznal, da v svojem stanovanju že dolgo, dolgo časa nisem spal sam. Danes, ko smo vsi štirje končno spet skupaj pa si želim, da se to še precej dlje časa ne bi več ponovilo…

Ja, včeraj je bil res en dolg in strašno zafukan dan.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev »

  1. Sanja pravi,

    27.02.2011 ob 13:12

    Pridejo taki dnevi … ampak na koncu (drug dan) je bistveno, da je z vsemi vse OK … in da lahko rečeš; Evo, ta dan je pa fin:) Vse dobro, vsem štirim, sploh pa mali Maji!

  2. M pravi,

    27.02.2011 ob 14:18

    Poštimejte se vsi skupej!
    Pa čeprav je v TAKIH dnevih totalna štala, je to najbrž zato, da znamo biti kasneje toliko bolj zadovoljni, ko ne gre nič narobe.

  3. sosedsosed pravi,

    27.02.2011 ob 14:38

    Imata prav…. Danes je res en tak fin dan rezerviran za posedanje, crkljanje in gledanje cheesy filmov. Pravzaprav že dolgo nismo imeli takega dne. In glej to, celo za blog imam čas :)

  4. JozicaH pravi,

    27.02.2011 ob 15:41

    Ni za brez veze rek, da ko ma hudič mlade, jih ma tisoč. In tudi sama sem to skusila v nemalo primerih. Vendar velik minus običajno prinese kmalu velik plus. Ali pa ga vsaj opaziš zaradi tega :)
    In se pridružujem Sanjini želji, vse dobro, vsem.

  5. tyschewtyschew pravi,

    27.02.2011 ob 16:58

    “Pa čeprav je v TAKIH dnevih totalna štala, je to najbrž zato, da znamo biti kasneje toliko bolj zadovoljni, ko ne gre nič narobe.” provzaprov sm hotu to napisat. vsake toliko časa nas mora morda kaj spomnit, da ne jemljemo nekaterih stvari za samoumevne in koliko jih pravzaprav moramo cenit.
    pozdrav na vaš konec :)

  6. pika pravi,

    6.03.2011 ob 08:39

    He,he, kako mi je to poznana atmosfera. Z uvodom, jedrom in epilogom vred ;-) ! Zdaj je že davno vse za vami (in za nami) in v pravljicah se prav nikoli več kaj takega ne ponovi. Pa srečno in lep pozdrav vsem!
    p.s. kako se naredijo punce ;-) ?

  7. sosedsosed pravi,

    7.03.2011 ob 14:48

    Približno deset sunkov pred koncem mora majster zamahnit z desno roko, levi gleženj pa na not zasukat … Sam morš tajming ujet ;)

    p.s. Pa ne da boš še četrtega kerlca v bajto fasala? :)

  8. pika pravi,

    8.03.2011 ob 08:52

    Eeeeee, se zna zgodit… Na UZ je bla ena pikca med nogami, ki pa pri 10.tednu še najbrž nič ne pomeni. Bemtiš, bom varna ;-) !

  9. sosedsosed pravi,

    8.03.2011 ob 10:37

    Čaki, kaj so že bli tisti iz stripa Lucky Luke… Aaaa točno, Brača Dalton :D

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !