24.07.2011

Mt.Blanc ostaja na seznamu želja

Objavljeno v Žlica vegete 21:45 avtor sosed

Ni nam uspelo. Žal. Umik je bil glede na dane razmere edina možna izbira.

Pa smo storili vse, kar je bilo treba storiti. Pravzaprav smo vse najtežje delo že opravili. Priprave, planiranje, organizacija. Sledil je prvi udarec – slaba napoved ter odpoved prvega termina, ki se je kasneje spremenila le v enotedensko preložitev. In nato dolga, kar 830 kilometrska pot v rentanem gasilskem kombiju, vzpon do skoraj 4000 metrov višine in spust nekoliko nižje za udobnejši spanec ter dobro aklimatizacijo.

Ja, vse smo že storili. Le še na vrh bi bilo treba. Vendar gora se ni dala. V noči, ko bi morali pričeti z vzponom proti vrhu, nam je dala vedeti, kako nepomembni in majhni pravzaprav smo. Zjutraj smo premraženi pospravili svoje šotore in se poklapani vrnili v dolino.

Ampak ni kaj, tudi to je alpinizem. Vedeti, kdaj ne gre več in obrniti. Sprejeti pravilno odločitev, ne glede na to, kako težka je. Prepričan sem, da se kmalu spet vrnem na Belo goro in takrat morda do konca odsanjam njen vrh.

  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev »

  1. šuši pravi,

    24.07.2011 ob 21:52

    čudovito! ej, nisi edini. Moj fotr se je tud obrnil in šel v dolino kozlat :)

  2. sosedsosed pravi,

    24.07.2011 ob 21:56

    :lol: No, kozlal nisem. V bistvu sem se na hribu super počutil – samo ponoči me je zeblo kot cucka, ko se je enkrat ‘luštno’ začelo.

  3. fuga pravi,

    25.07.2011 ob 07:51

    Ja, je kar zalogaj tale Mt. Blanc. Mene so tako mišice bolele, da sem nad Vallotom pustil cepin in ruzak. Naprej sem šel samo s palicami. No, pa vreme je bilo božansko. Pa vrh je bil lep. Samo na svoje bloge ne znam pripeti slik. Pa nima veze. Da se le ni komu kaj zgodilo.

  4. chefchef pravi,

    25.07.2011 ob 20:32

    Jeba so teli športi, ki jih vreme sfiži. Kolega gre gor 1. avgusta.

  5. M pravi,

    27.07.2011 ob 13:48

    Jg, sej te bo počakal. Pred dobro uro se je po tvojih stopinjah v svoji ekipi odpravil moj brat. Tisti, ki smo ostali doma, močno držimo pesti, da jim rata – v zadnjih nekaj dnevih sem izvedela že za 3 nedavne zgodbe skoraj identične tvoji.
    Če te kaj tolaži – nam je veter na Sardiniji odpihnil cel teden načrtovane plezarije in je okus glih tko kisel.
    Naj ti naslednjič rata!!!!

  6. seamus pravi,

    27.07.2011 ob 16:21

    Mi smo na podoben način obrnili na Elbrusu. Tolk smo vztrajal, da smo bili višje od “tvojega” hriba in počasi odsmučali v dolino.

  7. Riba pravi,

    9.08.2011 ob 00:13

    OOOOO, sneeeeg. :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !