17.08.2011

Ok, time out prosim…

Objavljeno v Solze 21:48 avtor: sosed

Depra. Totalna depra. Tako bedno se nisem počutil že odkar … odkar … odkar se nisem počutil zares zelo, zelo bedno! Kot da to nisem jaz, kot da doživljam eno freeky izventelesno izkušnjo in gledam nekega bebota, ki ne zna več upravljat s svojim življenjem.

Dopust. Morje. Dva tedna povsem na off… Dopusta na ‘otoku’ sem se vedno veselil. Kot otrok – itak. Pa tudi kasneje, kot srednješolec, sem se z veseljem vračal. Morje in kopanje sta se takrat umaknila žurkam in bolj ali manj uspešnem preganjanju deklet. Prava vrednost dopusta pa se je seveda pokazala še nekaj let kasneje, ob redni zaposlitvi. Takrat šele človek ceni… Ter poizkuša prenesti vse pozitivne občutke na svoje otroke. In krog je sklenjen.

Le da je letos vse skupaj faking čudno. Kot da je dopust presekal naš ustaljen ritem. Kot da smo se vsi skupaj vrnili še bolj izčrpani in prazni. Tečni in zamorjeni.

Jaz sem zagotovo u kurcu. Priznam. Evo. Javno. Dost mam vsega. In vse mi je bedno. V službi bi najraje pobegnil. Doma otroke trga, kot da niso tisti moji kulski otroci. Vse je tečno in razdraženo. Cilji, ki sem jih želel doseči privat pa mi eden za drugim polzijo iz rok… Daleč stran iz dosega. Najraje bi globoko zamrznil vse okoli sebe, ustavil čas ter izkoristil pavzo, da se skuliram, zberem misli in nafilam baterije. Da zadiham. Ampak no way, ne gre. Tempo, tempo, tempo. Še faking spat nimam časa. Ma ja, res imam vsega poln ku … fer. Predstavljam si, da se tako nekako počuti razočarana gospodinja v menopavzi.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark