13.09.2011

Steber revežev ali kako obogateti v enem dnevu

Objavljeno v alpinizem 16:00 avtor sosed

Tudi po treh prespanih nočeh mi nekako ne da miru. Vedno znova podoživljam v soboto preplezano smer.

Utrinki me spremljajo vsepovsod. Še enkrat plezam čez vstopni kamin, letim čez spodnje, lažje raztežaje, poplezavam po čudovitih belih ploščah, se v vodstvu in ob slabem varovanju zguzim čez strm prag na udobno gredo in vriskam od navdušenja, da mi je uspelo, opazujem kako soplezalec suvereno premaguje vertikalno zajedo in komaj čakam, da se je lotim sam. En trenutek sem v razkoraku sredi kamina, drug na neudobnem stojišču sredi stene, zdaj mi je v roki ostal grif sredi lahke, a izpostavljene prečnice, trenutek kasneje skačem na vrhu stene in zmagoslavno tulim v nebo …

Mogočna S stena Zadnje Mojstrovke (Foto: klikni na sliko)

500 metrski steber Zadnje Mojstrovke ne sodi med težje alpinistične vzpone, vseeno pa velja za eno izmed najlepših smeri v naših gorah. Impresivna stena, dobra skala, izspostavljenost, z izjemo lažjih raztežajev na začetku smeri konstantna plezarija, čudoviti razgledi, izstop na vrh in udoben sestop. Steber revežev ima vse to in še več. Gre za smer enega izmed največjih – prvi jo je preplezal Nejc Zaplotnik.

Morda sem bil prav zaradi njenega avtorja, znamenitega Nejca, pred vzponom nekoliko bolj nervozen kot sicer. Potne dlani, povečan utrip, pričakovanje in neučakanost so me spremljali praktično do vstopa v smer. Pa ni bilo težav. Nikakršnih. In ravno to me navdaja z večjim veseljem kot dejstvo, da nama je uspelo smer preplezati. Pomembnejši je način, dinamika naveze.

Zgornji del Stebra revežev

Seveda se zavedam, da je v alpinizmu ločnica med zmago in porazom verjetno manjša kot kjerkoli drugje in tudi v prihodnje bom izbiral cilje prilagojene (skromnim) plezalnim sposobnostim ter izkušnjam, vseeno pa zadnje dni letim nekaj centimetrov nad tlemi in bistveno lažje prenašam ovire, ki mi jih pod noge vrže vsakdan. Vse to zaradi nekega stebra, ki je že od nekdaj del neke stene …

Naj zaključim s še eno legendo slovenskega alpinizma in njegovim opisom smeri.

Če si namreč pri vstopu še tak revež, na vrhu stene zagotovo ne boš več. Tam gori boš namreč lastnik velikega bogatstva: v svojo plezalsko malho boš spravil eno najlepših plezalskih doživetij v naših stenah. Nemara je ob – nedvomno slikovitem – poimenovanju tako razmišljal tudi njen avtor – nepozabni Nejc, velik ‘bogataš’ te sorte …

Tine Mihelič

In res sem danes bogatejši tudi jaz. Bogatejši za še eno nepozabno izkušnjo, ki jo lahko doživiš samo tam nekje, daleč stran od vsakodnevnih skrbi, na robu stene, prost razmišljanja, ki ni povezano s trenutkom, ki ga živiš. Fokusiran, zbran in popolnoma svoboden.

  • Share/Bookmark
 

11 komentarjev »

  1. M pravi,

    13.09.2011 ob 19:47

    Najs! Privoščim ti še več takih vzponov … ker mi potem dobimo energije polne zapise :D ja, seveda sem (tudi) egoist. Sobota je bila sploh en tak megastičen dan – božansko vreme za višinske odklope (kar se je poznalo na večini parkingov pod izhodišči).
    Ej, super, da si spodil teto depro :) welcome back!

  2. sosedsosed pravi,

    13.09.2011 ob 20:05

    haha, sej teta depra je bila pregnana že kmalu po zapisu, samo časa (no, ali pa volje) ni bilo, da bi kaj bolj pozitivnega spisal. tokrat pa si nisem mogel pomagat, sem moral delit :)

  3. Nick pravi,

    14.09.2011 ob 15:47

    moti me le to, da za ZADNJO Mostrovko še nisem slišal – ne bom pa zdajle preverjal vse križem. sicer pa čestitam in verjamem, da je bilo kul

  4. sosedsosed pravi,

    14.09.2011 ob 15:57

    Veš, tudi mene malo moti, da za ZADNJO Mojstrovko še nisi slišal :)
    Pa sploh ni potrebno vse križem preverjati. Dovolj je že, da v Googla vpišeš Zadnja Mojstrovka in boš hitro našel zadetke kot so tale, tale ter še celo morje podobnih ;)

  5. seamus pravi,

    14.09.2011 ob 16:09

    @sosed – čestitke, res lep zapis!

    @Nick – evo pogled z Velike na Zadnjo in pogled na steber od zgoraj :D
    https://picasaweb.google.com/lh/photo/PcD00a2k3j-obXG3l_UvdkY7FPcmzMafX3-U8y8SjvA?feat=directlink

    In še link do zanimivega prečenja za manj plezalno izkušene – LINK

  6. Sandi pravi,

    14.09.2011 ob 18:53

    Sosed, čestitke za vzpon :) in odličen zapis…, ki mi mimogrede vzbuja moralnega mačka, saj se že eno leto nisem dotaknil bloga. Fotk in turc na lagerju kolikor hočeš ;) le objavljat se moram spravit.

    Mene “revež” še čaka… je na seznamu želja :)

    Lp in srečno v hribih.

  7. Nick pravi,

    15.09.2011 ob 07:37

    sosed in seamus – hvala!!

    (sem potem Zadnjo M. našel takoj že na najdi.si, gugl niti potreben ni bil :)

  8. Nick pravi,

    15.09.2011 ob 07:39

    aja, seamus – tisto prečenje pa sem pred leti opravil, tudi tiste bledorumene “markacije2 so mi znane :)

  9. sosedsosed pravi,

    15.09.2011 ob 07:56

    @seamus: Uf, od zgoraj je še lepši! :)
    @Sandi: tudi jaz ne utegnem več vsega objavljati, samo s temle lepotcem sem se pa moral pohvalit :)
    @Nick: Dejansko je Zadnja planinsko nekoliko zapostavljena, na njo (podobno kot na Veliko) ne vodi planinska pot. V alpinističnem smislu pa je seveda eden od naših draguljev, ki skriva dve izjemni smeri – poleg Stebra še za odtenek težjo Kaminsko smer. Se pa z Zadnjo M. označuje samostojno glavo, kjer se smeri iztečeta, tako da je v nekaterih literaturah celotno ostenje (in z njem smeri) pripisano kar Veliki Mojstrovki.

  10. Vesna pravi,

    19.09.2011 ob 18:49

    Lepo napisano, še posebej zadnji stavek :) gore, stene, plezarijo in občutke, ki nas ob tem spremljajo, razumemo samo tisti, ki se s tem ukvarjamo. Priporočam, da prebereš Pot od Nejca Zaplotnika. Pa saj verjetno si jo že.
    Pri M.B. pa bodi še naprej vztrajen :)

  11. sosedsosed pravi,

    20.09.2011 ob 19:28

    Uh, Nejčeva Pot v domači vitrini zaseda častno mesto.
    Brez skrbi, če česa, potem imam prav vztrajnosti za izvoz! :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !