27.09.2011

Zgoraj je svet lepši!

Objavljeno v Foto utrinki, alpinizem 08:00 avtor sosed

Za mano je odpuljen vikend. Dva dni v hribih, noč na 2070 metrih, tri preplezane smeri, na kilometre prehojene poti in ogromno pridobljenih izkušenj.

Nemogoče je razložiti pravo vrednost tovrstnih izkušenj nekomu, ki tega sveta ne pozna. Tudi ne zamerim, da ta isti ne razume, kaj počnemo tam med skalami, s klini v eni in kladivom v drugi roki. Pa odgovor niti ni tako kompleksen. Preprosto – živimo. V divjini sredi izpostavljene stene, v trenutku popolne koncentracije, osredotočenosti zgolj na naslednji gib, v zaupanju osebi, ki varuje na drugem koncu vrvi … Tam šele zares zadihaš. Osvobojen trivialnih in banalnih ovir, ki se tu doli zdijo tako nepremostljive. Imam občutek, da se ponavljam kot lajna. In še vedno je tako težko razumeti?

Ta ‘šport’ me dejansko naredi boljšega. Bolj pozitivnega in pomirjenega. Daje mi moč – postati boljši mož, oče, človek … Ja, to je totalni fiks. Zadoščenje in vir energije. To je alpinizem!

Več o turi – KLIK!
Galerija slik – KLIK!

  • Share/Bookmark
 

19 komentarjev »

  1. M pravi,

    27.09.2011 ob 09:39

    Waw, noro! Mal sem ti fouš, a veš … naš vikend se je začel pod plastično steno na DP, pol ga pa ni več kej dost ostalo za konkretne odklope. Bo pa naslednji bolj konkreten. Očitno mi bo tud vikend uspelo začeti že dan prej, tko da mal nafilam svoje baterije na redkejšem zraku.

  2. ana kos pravi,

    27.09.2011 ob 17:43

    Nimam veliko izkušenj z gorami, že veliko let ne, toda v nedeljo sem bila na Krnu in Batognici. Pretresljivo lepo. In ja, čez plezanje ga ni! Vesela sem, da obstaja smer Silva Korena.
    Vse dobro!

  3. sosedsosed pravi,

    27.09.2011 ob 18:59

    @M: Ti kar bodi fouš, spomini zato niso nič manj sladki :) Da pa ne boš edina zavistna – tudi jaz bi imel rad že v četrtek petkove priprave na turo.
    @ana kos: Ja, tudi v ferati lahko najdeš podobne užitke. Bistvo je narava in to, da se umakneš, si z mislimi drugje. Na nek način se s stresom boriš proti stresu … in zmagaš! :)

  4. aaaaa pravi,

    28.09.2011 ob 08:05

    ma ja..hribi so zakon..to je absolutna resnica tega sveta…..pa globine morja tud :) nekako iste ekstaze doživljaš al si nad vsem..al pa pod….

  5. sosedsosed pravi,

    29.09.2011 ob 11:21

    Vidiš, tega pa še nisem poizkusil, ampak ti verjamem na besedo. Mislim pa, da ni fora v ‘nad’ ali ‘pod’. Bistveno je ’stran’ :)

  6. ana kos pravi,

    29.09.2011 ob 11:23

    Bistveno je “stran”, da je človek lahko “v sebi”!

  7. sosedsosed pravi,

    29.09.2011 ob 11:31

    amen!

  8. M pravi,

    29.09.2011 ob 11:42

    :) howgh!

  9. spetz pravi,

    29.09.2011 ob 15:44

    uau

  10. nevenkanevenka pravi,

    29.09.2011 ob 20:08

    No, jaz ne plezam, sem pa bila pred cca 14 dnevi s svojo artrozo (športne poškodbe) v kolenu vred na Viševniku. Zelo dobro mi je delo, čeprav sem šla dol pretežno po eni nogi. Nisem ljubitelj palic, pa so me vsi prepričevali, da bo to za moja kolena bolje. Pa boljše čevlje naj bi nabavila, take ki bolje amortizirajo korake. Pa nimam pojma, kateri čevlji bi bili za to primerni. Merrell čevlje hvalijo, a nisem našla modela v katerem mi bi bilo udobno.
    Torej, do nadaljnjega – spet samo hribčki. Škoda ane. Letos je neverjetno lepo vreme za v planine.

  11. sosedsosed pravi,

    30.09.2011 ob 09:50

    Pri čevljih imaš danes res toliko izbire, da ne bi smelo biti težko najti kvalitetnih in udobnih. Bo pa treba tak čevelj tudi dobro plačat. Merrellovi so znani kot zelo udobni, ampak ne paše vsak čevelj na vsako nogo. Probaj znamko Lowa – prav tako zelo udobni in tudi trpežni.

    Palice pa obvezno. Hoja s palicami po nekaterih podatkih razbremeni obremenitve na sklepe tudi do 40% !!! Kolena ti bodo hvaležna!

  12. nevenkanevenka pravi,

    30.09.2011 ob 10:00

    Vem, cene so visoke, a je problem v tem, da ne vem kaj plačujem.
    Zaupati moram trgovcu, kar pa jaz vedno ne.
    Lowa praviš? Bom malo prečekirala. A veš, da je težko dati skoraj 200 EUR za čeveljčke, ki potem ne bi dobro služili namenu. Res potrebujem udobje za trdo podlago.

  13. M pravi,

    30.09.2011 ob 15:08

    Nevenka, se strinjam s sosedom – sama sem predlani z Lowe (sem jih pač zgonila) presedlala na Salomon, pa bo naslednjič spet Lowa.
    Salomon je sicer noro udoben čevelj, ampak se počutim preveč kot v copatih … ma une prej so mi bolj odgovarjale.
    Sicer pa uporabljaj palice in obvezno zunanjo ojačitev kolena vsaj za sestop … jaz sem enga takga glihkar snela :) pomaga

  14. nevenkanevenka pravi,

    30.09.2011 ob 15:31

    Ja, sem že kupila v Sanolaborju nek superhuperduper kolenčnik, me prav zanima, če bo kaj bolje. Res je, da me pot navzdol muči veliko bolj kot navzgor. Vsi pišejo, da mora čevelj maksimalno blažiti korak, če si že na pol šepajoč…Res, bom ob prvi priliki šla preveriti še te čevlje Lowa.
    Imam zelo drobno in majhno stopalo, 35 št. tako, da imam res težavo s prilegajočim čevljem, otroški čevlji pa najbrž niso narejeni za uničena kolena ? Včasih sem se reševala z otroško obutvijo, sedaj pa ne gre več.
    A Salomon so drugače v redu čevlji, če drugih ne dobim? Mislim, da od tega, kar sem do sedaj probala, je bil Salamon še najbolj ok.

  15. marš na drinimarš na drini pravi,

    30.09.2011 ob 15:56

    prava vrednost kakršnekoli izkušnje je seveda povsem relativna. ni vse za vsakogar enako dobro, prijetno, pametno ali pa vredno tveganja itd.

    včeraj sem se recimo zibal v viseči mreži in se še vedno čudim, kakšen sproščujpč občutek to je, pa čeprav v to ni bilo vloženega nobenega truda, tveganja, “premagovanja samega sebe”, andrenalina in tako dalje, noben dosežek to ni, ampak vseeno prija. in ja, tudi to je pač življenje.

    jaz sem v hribe, gore vedno hodil rad, ampak brez tega plezalnega izziva, pa mi to nikoli ni manjkalo. ne, da ne bi razumel, ampak preprosto mi ni šlo za neko tekmovanje s komerkoli že, oziroma ali pač zmorem ali ne, premagovanje samega sebi in kar je še tega. pa še akrofobija me daje.

    bi pa za konec rekel še to, da se mi to “nerazumevanje”, o katerem govoriš zdi nekaj, kar gre v obe smeri. nedolgo nazaj se je recimo tragično ponesrečila ena slovenska ekstremna padalka. in ja, človek pač lahko razume, da so ji bili ti skoki strast, ampak a res v žiljenju ni videla dlje od tega, da je praktično življenje tvegala z vsakim skokom – a vse ostalo res ni bilo nič vredno? skratka, tudi v takih primerih bi potem lahko govorili o tem “nerazumevanju” osnovnega občutka sreče, da si sploh živ in se mi zdi, da ko človek rabi nek ekstrem, da se živega sploh počuti, je spet lahko problematično.

    tako da zgoraj ali spodaj, svet je pač lepši tam, kjer si ga kot takega sposoben doživeti.

  16. Marko pravi,

    3.10.2011 ob 00:30

    Samo kako bi bil rad na tvoje mestu in toliko potoval.

  17. sosedsosed pravi,

    3.10.2011 ob 10:35

    @marš na drini: Seveda se v veliki meri strinjam s tabo. Tekst je seveda pogled z mojega branika in se nikakor ne trudi biti neke vrste ‘recept’ do boljšega, srečnejšega, kakršnegakoli že življenja. Zadeva deluje – zame.

    Mene osebno žene neka želja po novih izkušnjah, po doživljanju in ja, verjetno bi bilo hinavsko, če bi rekel, da v tem ni tudi preizkušanje svojih sposobnosti – nikakor pa ne mej. In to je v prvi vrsti tisto, česar ljudje ne razumejo. V hribe ne odhajam tvegati življenje, a ste nori? Imam preveč rad sebe, družino, svoje otroke. Tudi jaz imam načrte o tem, kako bom kot star impotenten možak, crkljal svojo osivelo ženo in razvajal unuke.

    Če bi ‘z vsakim plezanjem tvegal življenje’, kot namiguješ, me danes ne bi bilo več tu. Cilji so vedno premišljeni, skrbno načrtovani in daleč pod zgornjo mejo mojih sposobnosti. Se pa strinjam, da gre še vedno lahko kaj narobe. To pa je morda tisto malo tveganje, ki sem ga pripravljen sprejeti, vendar hkrati menim, da podobna tveganja sprejemamo praktično vsak dan. Po tem se ločim od vskaršnegakoli ekstremista. Moji ‘podvigi’ v nobenem pogledu niso ekstremni.

    In ko že vlečeva vzporednice. Z isto logiko sklepanja bi lahko ocenil ljudi, ki sem jih po uspešni nedeljski turi opazoval v restavraciji s hitro prehrano, kamor smo šli z družino po sprehodu na sladoled. Velika porcija krompirčka, dvojni hamburger, čeber sladke gazirane pijače in čokoladni kolač s sladkim prelivom in sladoledom. V rokah okroglega 7 letnika. Misliš da to ni tveganje? Če ne bo ničesar spremenil, bo ta otrok moja leta dočakal z zelo slabo prognozo za nadaljevanje življenja. Brez plezanja in hribov… Je hamburger vse kar vidi v življenju? Se pa strinjam, da smrt pri 40ih zaradi zamaščenih žil ali srčne kapi ni tako atraktivna in medijsko podprta kot poškodba plezalca v hribih. Morda zato, ker se dogaja vsak dan…

    Mogoče zgornji ni najboljši primer pa vendar ljudje počenjamo cel spekter stvari, s katerimi si (po mojem mnenju) škodimo še precej bolj in manj razumno kot z gibanjem v hribih.

    Nikogar ne posiljujem s prepričanjem, da je moj način edini, ki pelje do osebne izpopolnitve, bi pa rad, da bi ljudje videli preko stereotipa plezalca, ki vsak konec tedna hodi na robu življenja in smrti (čeprav se strinjam, da obstaja tudi manjšina takšnih), ob tem zanemarja družino in otroke in je pri svojem početju nasploh popoln egoist, podoben uličnemu đankiju, ki bo za dozo naredil vse kar je potrebno, tudi če bo ob tem žrtvoval sebe, družino in prijatelje … Vidiš, to nisem jaz. In tak ni nihče od številnih plezalcev, ki sem jih v zadnjem času uspel spoznati. Ta percepcija je tista, ki me moti.

    Zadnji stavek pa si izredno lepo napisal – čista resnica. Morda bi moral spremeniti naslov. Zgoraj je moj svet lepši! Tako je bilo tudi mišljeno.

  18. a pravi,

    25.10.2011 ob 17:24

    Lepe fotke. Tudi ostale. Ko je govora o čevljih, dodajam:
    V gorah nisem bil še nikoli. Sem si pa nabavil ene ornk hribolazniški par (znamka La Sportiva, okrog 140 evrov, visoke, malo čez gleženj, zraven sem dokupil še sprej za impregnacijo) za po mestu, ko zasneži. Najbrž sem pretiraval z nakupom. Ampak do sedaj sem imel slabe izkušnje z ‘navadnimi’ čevlji. In to kljub temu da sem skrbel zanje (mazal itd). Največ težav sem imel s soljo in vodo. Sedaj pa sem miren.

    LP

  19. a pravi,

    25.10.2011 ob 17:27

    No, ne vem če je glih ornk hribolazniški…je pa podobno temu tle:
    http://www.lasportiva.com/catalogue/catalogo.php?cat=2&cod3=12G&Language=EN#

    LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !