27.11.2011

Temna plat alpinizma

Objavljeno v Poezija, alpinizem 11:06 avtor: sosed

Sonet sem potegnil iz naftalina. Že dolgo nisem napisal nobenega, ob višku časa, ki mi ostaja zaradi dolgotrajnega prehlada, pa sem malo prebiral moje stare nebuloze – in ga na novo odkril.

Danes na vsebino gledam precej drugače kot takrat, ko sem ga zapisal. Takrat sem se z alpinizmom spogledoval, danes se ga, vsaj na trenutke, trudim živeti. In če sem bil takrat, vsaj deloma, ujet v stereotipe, ki obdajajo alpiniste, sem jih danes osvobojen.  Egoist in samomorilec. To sta etiketi, ki jih družba najpogosteje prilepi alpinistu. O vsaki od njiju bi lahko napisal roman. Pa ne bom. Morda se jih lotim v kakšnem drugem zapisu.

Tokrat bom le objavil omenjeni sonet. Kljub naivnosti v kateri je bil napisan, je v njem nekaj iskrenosti in verjetno celo resnice. Dejstvo pa je, da danes takšnega ne bi več napisal …

Plezalcu
Barve jeseni pod vznožjem planine,
dotika se listje odpadlo nebes,
šepečejo tiho vrhovi dreves,
severni veter prinaša vonj zime.

Lastovic davno je pesem zamrla,
izgubil se stržek prijatelj je v noč,
odrekla sinica je svojo pomoč,
gosta napetost vsak šum je zatrla.

V tistem napev tih zareže v tišino,
grenko in žalostno deklice petje,
zavije v žalost zdaj celo dolino.

Enkrat na leto prinaša mu cvetje,
njemu, ki pustil je v prsih praznino,
tja, kamor s stene zgrmel je v globino.

sosed

  • Share/Bookmark

21.11.2011

Vertikalni del življenja …

Objavljeno v alpinizem 16:58 avtor: sosed

… se je v zadnjih dneh umaknil horizontali. Kot ljubeča družina ki si deli vse, smo si doma uspešno razdelili tudi virus naše najmlajše članice. In tako smo si podajali štafetno palico. Trenutno jo v rokah trdno držim jaz. Sem na bolniški. Je lahko kaj hujšega?!

Kolca se mi po hribih in plezanju, s svojim kolcanjem pa blazno nerviram svojo ženo. Pa saj ima prav – končno je dočakala neko obdobje brez hribov in plezanja, pa sem že ves živčen, kdaj in kje bom končno lahko potešil svojo nervozo. V mrtvem delu sezone, ko je skala premrzla za plezanje, snega pa še ni, tako ali tako ni veliko možnosti za kakšno resno turo, pa vseeno bi vsaj kaj krajšega lahko stisnil, tako za dušo, zdaj pa še ti virusi in driske in … Ok priznam, res ne znam biti na miru.

Zadnja akcija, ki je spominjala na malo bolj resno turo, je bil solo skok na zasneženi Triglav v začetku meseca. In res je šlo za skok – štart ob 3:30 iz Krme, vzhod na Kredarici, ko se je družina počasi odpravljala k zajtrku, sem bil na vrhu, pred dvanajsto pa že pri avtu. To je bilo hkrati prvič letos, da sem okusil sneg. Novo porcijo pa nestrpno pričakujem od takrat. Toliko bolj, ker me je ženka presenetla z novimi lednimi cepini. Res je taglavna! Ampak, kako naj potem ne želim iti gor? Joj, naj že sneži!!!

Po treh urah hoje v temi končno sončni žarki

Za tak razgled se je splačalo zgodaj vstat

Kredarica v jutranji zarji.

Yes, dovolj je snega, da se ga bo dalo popikat.

Reveži pod mano se počasi prebujajo v gosto meglo.

Edini potencialno tečni del za mano, zdaj samo še po grebenu do vrha.

Na vrhu pa ... poezija

Še obvezna fotka Aljaža in nazaj v dolino. Imam pa občutek, da to zimo še pridem naokoli.

  • Share/Bookmark

17.11.2011

Ne verjamem nikomur!

Objavljeno v Solze 21:25 avtor: sosed

Tako nekako razmišljam, ko poslušam predvolilna soočenja. Ob Janši se mi obrača od 2004 dalje, Pahor je v treh letih vladanja dokazal, da ima težave z erekcijo, Virant se je, z nerazumljivo butastimi reakcijami na očitke o moralni oporečnosti pri prejemanju nadomestila, pokopal kar sam, Golubiča so odnesli z ringa že daleč pred začetkom predvolilnega boja, interesne skupine upokojenih, mladih, ali pa v končni fazi ljubiteljev kuhanega krompirja, po mojem mnenju v parlamentu nimajo kaj iskati, edini preostali kandidat pa me je zaenkrat razočaral. Čakal sem, da bo vložil nekega kvizka, s katerim bo prepričal, pričakoval,da bo nastopal v smislu “jaz sem jaz”, ne v smislu “jaz nisem oni” a še vedno čakam. Kdo je vzel denar MOL-u, kako so pred leti spucali menedžerje, kako so ‘zjebali’ Pahorjeve referendume … Jebemumast no, govori o svojem programu, ne potrebujem še enega interpretatorja političnega dogajanja zadnih x let. Naučeni odgovori, z markerjem označene teme, ki se jih ponavlja ob vsaki priložnosti ne bodo prepričali neopredeljenih. Mene niso.

Janša na soočenjih raztura. Miren, uravnotežen, spravljiv, s premišljenimi in treznimi odgovori. Tip izpade car. Mojster. Če bi 4.11. začel spremljat politično dogajanje bi ga volil. Pahor? Ko ga poslušam, si mislim: pa to je tip z jajci, ej! To care, udari po mizi, takega šefa rabimo. Človek bi skoraj pozabil, da je maneken kastriran. Da smo se vsi skupaj do grla najedli njegovih kompromisov in ‘mehke’ politike. Da je imel priliko in v treh letih ni enkrat nastopal tako kot sedaj tekom soočenj. Ja, Borut je izkušen politik, ima več kot očitno odlične svetovalce, ljudje pa imajo zelo, zelooo kratek spomin. Virant ne hendla pritiska, to je jasno pokazal takoj na prvem soočanju. In kasneje s svojimi kalkulacijami v stilu ‘pa koliko denarja moram vrniti? Koliko pravzaprav stanejo ti vaši glasovi?” Ne zamerim mu, da je vzel nadomestilo, močno pa zamerim štoraste reakcije po izbruhu afere, ki je to postala prav zaradi slednjih.

Mah, pajacev niti ne bom našteval naprej… Trije primeri bodo dovolj za poanto. Predvolilni boj, pa čeprav gre za enega bolj zanimivih doslej, je totalni nateg. Ponudba kandidata je produkt PR služb. Pika. Saj to smo vedeli že prej, vendar nikoli ni izpadlo tako očitno. Kandidate poznamo predobro, da bi se lahko sprenevedali in prodajali meglo, pa vendar počnejo prav to. Ko Janša izpade car, Pahor odločen in Virant koruptiven, potem veš, da tu nekaj smrdi. Retorika je eno, politika, ki jo bo fural pa nekaj povsem drugega. Predvolini boj je bullshit! In jaz osebno ne morem verjeti nikomur!

  • Share/Bookmark