18.09.2012

Pričetek nove alpinistične sezone

Objavljeno v alpinizem 14:30 avtor sosed

Začenja se nova sezona, moja tretja na AK Vertikala. Razpis alpinistične šole, ki odpira vrata novi generaciji, me vrne v čas, ko sem sam vstopal v nov svet in prisili, da potegnem črto pod dosežke preteklega leta.

Samo dve leti je minilo, a zdi se, kot da sem v tem špilu že od nekdaj. Od planinarjenja po zavarovanih poteh in osvajanja dvatisočakov v zimskih razmerah, sem v dveh letih naredil ogromen preskok. In kljub temu, da sem velikokrat nezadovoljen s svojim plezalskim napredkom ali razvojem, si moram priznati, da so mi bile stvari, ki jih danes počnem na ‘običajen dan v hribih’, včasih ne samo nedosegljive, ampak sploh nepredstavljive. Ustrezna izobrazba, znanja, veščine in izkušnje ti omogočijo premikanje tako meje zmogljivosti kot tudi domišljije. Upaš si sanjati več! S kompleksnostjo zadanega cilja pa vedno pridobi tudi izkušnja sama. Doseganje prej nedosegljivega me napolni z občutki, ki jih v nekem drugem kontekstu nikoli nisem poznal. Posebna mešanica sreče, ponosa, samopotrditve, zadoščenja ter samozavesti se pomešajo z adrenalinom in te odpeljejo v nebo. Fiks. Zadnjič mi je nekdo dejal, da sem postal odvisen. Verjetno ima prav …

Fiks… Kolikokrat me je odpeljalo letos? Kljub temu, da nisem uresničil vseh ciljev in želja, sem doživel ogromno. Opravil sem veliko vzponov in prav vsak od njih predstavlja košček v neprecenljivem mozaiku izkušenj – temelj na katerem bom lahko gradil podvige v novi sezoni. Splezal sem nekaj lepih slapov, verjetno pa sem se najbolj veselil Luciferja, prvi preplezan slap pri nas ima še danes poseben pomen in naj bi veljal za testni kamen vsakega lednega plezalca. Vikijeva sveča, ki sem si jo izredno želel, pa se mi je izmikala večji del sicer kratke ledne sezone, dokler mi je ni naposled vzela odjuga. Viki bo tako tudi letos ostal eden od top ciljev ledne sezone.

Od visokih hribov sem se skoraj nepričakovao vzpel na vrh Evrope. 5642m visoki Elbrus sem dosegel v začetku maja, ter se na smučeh spustil z njegovega sedla. Najlepši turni oz. že kar alpinistični spust pa mi je sicer prinesel Jalovec. Ko nam je trojici prezeblih hud mraz, veter in nov sneg onemogočil vzpon v prvem poizkusu, sem se nekaj tednov kasneje v idiličnem vremenu in kot edini na ta dan sam povzpel na vrh Jalovca ter v odličnih razmerah presmučal njegov ozebnik. Energija na gori je bila ta dan neverjetna.

Nato je prišla kopna skala in spoznanje, da kljub počasnemu napredku konstantno dvigujem nivo plezanja. V vseh preplezanih smereh sezone sem težil k temu, da težje raztežaje plezam v vodstvu. V hribih sem plezal prve šestice, najbolj pa užival v smereh kot so Špikova Direktna, Direktna v Štajerski Rinki, Geršak-Grčar v Vežici ali Ekar-Jamnik v Dolški škrbini. V smereh, ki so mi bile še lani nedosegljive …

Seveda sezone kopne skale še ni konec, se pa počasi poslavlja in z njo tudi nekateri nedoseženi cilji. Ostaja še zaključek sezone v Paklenici (upam, da bom tudi letos del te zgodbe) in, glede na razmere, tu in tam kakšna smer v južni steni, iztrgana slabemu vremenu. Prihodnje leto bo ena glavnih želja znameniti Čopov steber, ki me bo zagotovo motiviral med zviranjem po plastiki v dolgih zimskih mesecih. Čop. Letos ni šlo, premalo je bilo težkih smeri, da bi si drznil. Naslednje leto…

Ko delam rezime pa seveda ne morem mimo mojih domačih, prvenstveno ženke, ki me (kljub temu, da ji grem pogosto na živce bolj kot je pripravljena priznat) v mojih ambicijah podpira in mi omogoča izživeti svoje sanje. Tudi letošnji Elbrus je bolj njen kot moj. Hvala ti, bejbi!

In predno pozabim, zakaj sem pričel s pisanjem posta. Želel bi vas povabiti v letošnjo alpinistično šolo. Kar se tiče alpinizma, je meni dala vse kar imam. Če iščeš topel, frendli in odprt ferajn, se nam pridruži. Klub ti bo dal vse potrebno za doseganje ciljev, ki si jih vedno sanjal, ob tem pa ti obljubim, da boš na svoji poti neizmerno užival. Dobrodošel!

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !