3.10.2012

Gary prihaja v Slovenijo

Objavljeno v Žlica vegete 15:30 avtor sosed

Še malo pa bo minilo eno leto odkar sem se začel poigravati z idejo o prehodu k veganski prehrani. Pojma nisem imel, kaj to pomeni. Za moj vsakdan, moje navade, moje bližnje in v končni fazi telo ter plezalne ambicije. Vseeno sem čutil, da si dolgujem vsaj poizkusiti in kasneje mi niti za trenutek ni bilo žal. Marsikdo je bil nad mojo odločitvijo presenečen, v prvi vrsti jaz sam. Nedolgo nazaj me je prijateljica opozorila, kako se mi je prav na teh straneh nekoč zapisalo, da ” … sicer nisem ravno največji fan mesa, ampak če obstaja razlog, zakaj nikoli in nikdar ne bi mogel postati vegetarjanec, potem je ta razlog piknik sezona.” Ja, kar nekaj postov sem posvetil mesu in piknikom. Bi jih polinkal, ampak priznam, da na zapise nisem najbolj ponosen. Polni so tiste iste ignorance, ki jo danes “razsvetljen” in z “lažnim občutkom večvrednosti” potihem očitam drugim. Pa ne, da ne bi imel možnosti slišati resnice, ki stoji za mesno ali mlečno industrijo, enostavno mi ni prišla do živega. Vegani so pač čudni ljudje. Skoraj sekta. Mar ni to splošno sprejeta resnica? Zakaj bi potem sploh poslušal, kar imajo za povedati?

No in potem sem naletel na Garyja in njegovo predavanje. Pa ne samo na njega. Na celo množico zapisev, posnetkov, študij, ki so me počasi prepričale, da niso vegani tisti, ki živijo v zmoti in da sem sam zadnji, ki bi jih sodil. Zagotovo pa je Gary sprožil v meni eno veliko stvar in to kljub temu, da sem takrat njegovo sporočilo sprejemal z določeno mero dvoma, negotovosti morda celo strahu. Upiral sem se sporočilu, ker nisem vedel, kaj prinaša sprememba, kljub temu, da sem že takrat čutil, da je to pravilna odločitev. Začel sem razmišljati, se izobraževati, odprl sem oči in ušesa. In spremenil način prehrane. Na nekem nivoju način življenja.

In ta isti Gary sedaj prihaja v Ljubljano. Gre za izjemnega človeka in obisk predavanja priporočam vsakomur, ne glede na njegov svetovni nazor, veroizpoved, spol ali prehranjevalne navade.

V meni je dejansko sprožil niz dogodkov, ki so pripeljali do ogromnih sprememb in 19.oktobra mu grem na nek način reči ‘hvala’.

YouTube slika preogleda

P.S. (8.10.2012): “Organizatorji turneje Garyja Yourofskega v Sloveniji sporočamo, da je zaradi nepredvidenih osebnih okoliščin Gary Yourofsky odpovedal celotno evropsko turnejo.”  …

  • Share/Bookmark
 

14 komentarjev »

  1. Seby pravi,

    3.10.2012 ob 17:45

    Ja, poznam eno vegetarijanko, ki ne je mesa razen čevapčičev. To so ti modeli.

  2. sosedsosed pravi,

    3.10.2012 ob 18:18

    Hehehe. Zadnjič sem nekje prebral, da je biti “skoraj vegetarijanec” ali “skoraj vegan” podobno kot biti skoraj noseč :)

  3. Eva pravi,

    4.10.2012 ob 16:32

    Super. Še dobro, da sem že včeraj “rezervirala” elektronsko vstopnico. Zdaj vidim, da je prostorska razpoložljivost v LJ že dosegla svoj maksimum. Čudi me pa, da organizatorji za prestolnico niso našli nekoliko večje predavalnice … Medtem, ko na štajerskem in primorskem očitno (še) ni tako velikega interesa … zato v MB in KP ostaja še nekaj prostih sedežev na voljo.

    ===================

    Elektronska rezervacija brezplačnih vstopnic za predavanja Garyja Yourofskega je možna tukaj:

    KOPER, 16. oktober 2012
    http://garyyourofskykoper.eventbrite.com/

    MARIBOR, 18. oktober 2012
    http://garyyourofskymaribor.eventbrite.com/

    LJUBLJANA, 19. oktober 2012
    http://garyyourofskyljubljana.eventbrite.com/

    ===============

    In ja, sosed … vsaj za tisti Garyjev kolaž predavanja z dokumentiranimi posnetki nepojmljivo-pošastnega mučenja čutečih bitij – živali (na youtube, ki si ga prilepil med tekst) bi bilo dobro, ko bi si ga ogledalo čimveč “ljubiteljev živali” … (predvsem tistih, ki ljubijo prežvekovanje z okusom njihovih mrtvih teles med lastnimi čekani).

    Včasih se sprašujem, če – ob tej nerazložljivo pokvarjeno-primitivni mentaliteti, ki jo v 21. stol., s tem nepojmljivim mučenjem med izživljanjem sadističnih bedakov, še vedno izvajajo zveri v človeških telesih, s somišljeniki (in aktivisti) res živimo na istem planetu. Se mi samo zdi, ali smo, po načinu dojemanja življenja vseh živih bitij in narave Narave, dejansko svetlobna leta narazen? Nagnusno-ostuden je ta svet, ki ga je v svrho zasužnjevanja in služenja na račun trpljenja, s pomočjo zaslužkarjev preko trupel, ukrojila sistemska pošast. Davek na idiotizme pa plačujemo vsi tukaj obsojeni na življenje, ki to ni, saj smo tej bedni tragiki, ki ji nikakor noče biti konca, nenehna priča. Naj se torej prekleta zverina – z vsemi svojimi podaniki, že enkrat preobrazi, zabožjovoljo!!! Ob čemer je in bo nivo zavesti večine še kako odločilen. Zato … zbud se človk, kretenčkov. Ne delaj sramote humanemu delu človeštva. Z utemeljenimi argumentacijami, po vsebini in okusu adekvatnih hranil, ki jih ponuja mati Narava sama, nimaš več razloga za blejanje v jami – prosto po Kremenčkovih. Sicer te bo narava, ki deluje po principu vzrok-posledica, sama sfaširala. Če ne drugega, te bo odznotraj razgrizla. In ne verjamem, da te bo vmes vprašala, kako se ob tem zdaj počutiš ti. Imaš vest? Premoreš empatijo? Si sposoben prevzet svoj del odgovornosti? Ti je dan razum? Znaš potemtakem odgovorit na vprašanje, kdo je zdaj tu nor? Človek pač nima moči nad silo mogočne Narave, zato naj si nikar v nedogled ne domišlja, da si jo lahko podreja. Odreagirala bo. Tako ali drugače … Hja, po tem ključu delujejo univerzalni zakoni, pa če je komu všeč ali ne.

  4. Eva pravi,

    4.10.2012 ob 17:24

    Sosed, da ne boš rekel, da te “za hrbtom opravljam” … hehe … ti raje “v fris” povem, da sem tvojo povezavo priložila še k tejle vsebini:

    http://narava.blog.siol.net/2012/10/04/svetovni-dan-zascite-zivali-kje-je-cerkev/comment-page-1/#comment-9070

    … ko je že ravno danes svetovni dan boja za zaščito živali …
    (khm … vsak dan bi moral bit)

  5. Igor pravi,

    4.10.2012 ob 21:44

    Sosed, hvala za iskrenost in sodelovanje v prizadevanih za pravičnost, ki v teh “čudnih” časih veliko pomenita.

    Eva, organizatorji smo poiskali (dobili) največji možni prostor, glede na razpoložljivost sredstev (v lastnih žepih). Nas pa vse neizmerno osrečuje takšen odziv, ki si ga niti v sanjah nismo predstavljali.

    Tudi zaradi tega, in seveda v prvi vrsti zaradi milijonov nedložnih žrtev brezsrčne in človeka nevredne industrije, bomo v prihodnosti še veliko bolj vztrajno “nežno prišepetovali na duše” (kot se je nekoč izrazil en naš zaveznik) zagriženim karnistom, vse dokler tudi zadnji v svoji slepoti ne spregleda.

    Hvala za podporo!

  6. Simona ReboljSimona Rebolj pravi,

    10.10.2012 ob 15:20

    Zanima me, če bi kdaj v bodoče le omenil, kako ti je to spremenilo način življenja. Razumem intelektualno plat in spremembo prehrane, ampak kaj se v samem operativnem načinu spremeni, če se kaj? To je namreč ena stvar, ki ljudi najbolj skrbi, saj so nekatere spremembe lahko dobrodošle, kakšne pa morda glede na način življenja, s katerim si zadovoljen, ne. Skratka, kaj si imel v mislih?

    Škoda, ker je predavanje omenjenega gospoda odpadlo, verjetno je prestavljeno, pa vseeno …

    Ker vidim, da nisi samo vegan, ampak vsaj dokaj aktivno sodeluješ tudi z aktivistične filozofske in propagandne pozicije, bi le nekaj izpostavila v razmislek.

    Večina borcev za pravice živali in osveščevalcev na področju prehranjevanja, pa tudi oblačenja (predvsem krzno) se ponavadi poslužuje udarnega pristopa pripovedovanja in, če se le da, prikazovanja okrutnega postopanja. Ogledala sem si posnetek z Garyjem in seveda, po pričakovanju, se je že začelo takoj z zgodbico o očetu klovnu v cirkusu in ganljivo zgodbo o slonu. Kaj šele sledi. Ali kaj komunicirate o teh pristopih, če so na tak način, tako serijsko in prednostno, res najbolj primerni. Seveda je absolutno prav, da se ljudi obvešča in na nek način prisili, da se zavedajo, kaj se dogaja, saj večina njih, če bi morali sami sodelovat v teh procesih pridobivanja kosila, bi verjetno raje postali vegani ali pa vsaj vegeterijanci. Ampak … Ravno zaradi tega se hkrati dogaja, da ljudi tudi takšna predavanja odbijajo in ignorirajo, da se zavarujejo pred stresom. Torpediranje z mučiteljskimi podobami in nazornimi pripovedmi je namreč mučenje za vse tiste, ki pač niso mazohisti ali sadomazohisti. Tem pa lahko takšni pristopi celo ugajajo.

    V nekem filmu pred leti se spomnim prizora, ki se mi je zelo vtisnil v spomin kot zabavno izviren. Zgodba je bila s povsem drugega kotla, triler, pomešan z ljubezensko afero. In lik, ki je predstavljal maščevalnega zavrženega ljubimca, je med drugim nadlegoval bivšo ljubezen tudi na tak način, da ji je po faksu v službo pošiljal fotomaterial s klavnic, pa pridobivanja krzna itd. Film sicer ni imel veze s tem vprašanjem, ampak je preprosto to predstavil kot eno možno učinkovito obliko maltretiranja. In se popolnoma strinjam.

    A obstaja zavedanje, koliko ljudi bi z veseljem prišlo na kakšno takšno predavanje ali na okroglo mizo, kjer bi se vzpostavila volja in energija za razmislek o tem, kako in na kakšnen način bi lažje vzpostavljali boljše stanje na tem področju, pa se raje ne odzovejo, ker se bojijo te oblike mučenja, ki se ponavadi s strani aktivistov, kaj šele njihovih vodij, dogaja. V ozadju ostajajo teme, kako spodbujat širjenje veganskega prehranjevanja v restavracijah, po inštitucijah, obveščat ljudi, na kakšen način se lahko dopovedo mesu itd. Teme o tem, kaj bi to pomenilo za gospodarstvo, spremembo sistema itd. Zelo zanimivo, pomembno in najbolj koristno. Ampak ne! Večinoma ostane pri teh sadomazohističnih obredih, ki jih dobro prenašajo le mazohisti ali sadomazohisti ali pa je vsaj treba predrajsat torturo, da bi prišel na vrsto klepet tudi na te konstruktivne teme. Ogromno nekega brižnega potenciala ljudi se na tak način izgubi.

    Da ne bo pomote … ne nasprotujem obveščanju in informiranju. Problematiziram le pristop, ko samo obveščanje nima več informativne vrednosti, saj vemo. Problematiziram to, da aktivisti v očeh marsikoga izpadejo kot sadomazohisti, ki ta kruta dejstva izrabljajo za gnjavažo občutljivih ljudi. Na tak način pa ljudje še toliko bolj želijo bit oddaljeni od tega problema, kar doseže ravno paradoksalen obraten učinek.

  7. sosedsosed pravi,

    11.10.2012 ob 10:21

    V operativnem načinu življenja v svojem grobem bistvu nisem spremenil nič. Še vedno sem aktiven, športno in socialno, še vedno počnem iste stvari, ki sem jih rad počel prej, še vedno greva ven z ženo ali prijatelji na večerjo …Z drugimi besedami: veganstvo me na noben način ne omejuje. V tem smislu se ni spremenilo nič. Spremenilo se je moje zavedanje oz. pogled na to, kaj se dogaja okoli mene, spremenil se je moj pogled na človeka in družbo, spremenila se je vsebina mojega hladilnika. Spremenilo se je to, da sedaj nekoliko več kuham, da sem bolj pozoren pri nakupih hrane, čevljev in kozmetike, morda se je nekoliko spremenil odnos nekaterih znancev (nikakor pa ne prijateljev), ki pač ne morejo ali nočejo razumet, kaj se grem. Na nek način se je spremenilo vse kar sem jaz … in nič kar me definira.

    Aktivist nisem. Ali pa zelo slab. Enostavno nimam tega žara v sebi. Denimo, sem prej tisti, ki mu bo v gostilni zoprno spraševat za sestavine vsake jedi posebej in bom raje naročil zeleno solato solato, kot pa tisti, ki bo oglaševal in poudarjal svojo veganskost in na koncu še ponudil moralni nauk natakarju. Ok, morda nisem izbral najboljšega primera, ampak mislim, da razumeš poanto.

    Sem pa v zadnjem času napisal tule nekaj postov, ker opažam, da ljudi to vedno bolj zanima in me ogromno tudi sprašujejo. Rad bi delil svoja spoznanja, ker dejavsno verjamem v to, da so ključ do bolj kvalitetnega, zdravega življenja in predvsem bolj pravične družbe.

    O metodah pa takole. Osebno mislim, da so brutalni posnetki na mestu. Povsem razumem tvoj argument, ampak se mi zdi, da izhaja iz hipokrizije. Ni dobro za tvoje oči, je pa primerno za tvoj krožnik? Kakšna hinavščina je to? Ljudje so v osnovi precej ignorantski – velik delež ljudi misli, da imajo krave same po sebi mleko in da skačejo veselo po travnikih, prijazni kmet pa se z njimi igra in v piskerček mimogrede malo pomolze… Realnost je žal drugačna. In če nekdo konzumira meso, jajca in mleko, naj bo toliko pošten in sebi prizna, kaj stoji za industrijo, ki jo podpira.

    Ko omenjaš Gary-ja – njegovo znamenito predavanje traja 70 min + 30 min debate. Posnetkov, ki jih omenjaš je 3 minute. In razumem ga, ko jih hoče deliti z vsemi, on je tisti, ki je to mesece in mesece snemal na številnih ameriških farmah, kjer je povsod naletel na isto zgodbo. Poleg tega seveda govori tudi.o vseh naštetih stvareh – gospodarstvo, okoljevarstvo, posek gozdov, zdravje, veganski obroki&restavracije itd… Tudi druga predavanja, ki sem si jih v živo ali prek posnetkov uspel ogledati ne gradijo svoje zgodbe (zgolj) na brutalnosti posnetkov. če že, to predstavlja majhen vsebinski delež, se pa strinjam da je šokantno.

    Ampak … da bi pri vsem pokolu, ki ga kot družba izvajamo nad živalmi zagovarjal tezo, da je potrebno ljudem prihraniti zavedanje ali pa pogled na to, kar medtem počnemo. To je točno to, kar industrija počne, ko se trudi producirati potrošnike nezmožne refleksije. Srečne kravice na kmetiji v otroških slikanicah! Intermezzo: poglej si tole predavanje, govori prav o tem (lahko preskočiš tistih par minut grdih posnetkov, ostalo ti bo po moje zelo všeč: http://www.youtube.com/watch?v=YnQb58BoBQw)

    Občutljivi ljudje? Občutljivi na kaj? Na smrt krave, ki jo potem razrežejo na majhne koščke in pojedo? Naj se ti občutljivi ljudje končno zbudijo… In če jih ne zbudi pogled na trpljenje, ki ga kot občutljivi posamezniki povzročajo tisočim živalim, ki so vsako sekundo usmrčene v njihovem imenu, jih po moje ne bo zbudila niti tehtna debata o vplivu veganstva na pozitivno rast ekonomije …

  8. Simona ReboljSimona Rebolj pravi,

    11.10.2012 ob 16:48

    @sosed:

    Hvala za odgovor na sprememebo v življenju. Super. Prijatelji po mojem mnenju lahko zlahka razumejo, tisti, ki prijatelji niso, pa niso pomembni.

    V ostalem se nisva pa prav nič razumela oziroma točno tako, kot sem opisala, da se mi zdi problematično in manj konstruktivno s strani borcev za pravice živali.

    Jasno sem zapisala, da ne gre za to, da bi nasprotovala obveščanju, ampak za obliko maltretiranja, ko je vendar jasno, da zadeva ne služi več informiranju in kot informacija nima dodane vrednosti.

    Da bistvo filozofije takega pristopa temelji na predpostavki o nezaslišani hipokriziji, je prav tako znana mantra in na to sem pravzaprav podala repliko.

    Ni bistveno za reševanje problema v dobrobit situacije, v tem primeru odnosa do živali, kako se nekdo zateka v ignoranco, medtem ko ima poln krožnik mesa. Bistveno je, da pri tem ostane. Da tega človeka pač ne bo na predavanjih, da si ne bo ogledoval posnetkov, da ne bo pripravljen niti pomotoma pristopit, ampak bo kvečjemu bežal še bolj. Ne zato, ker misli, da kravica živi življenje kot v pravljici, ampak ravno zato, ker že ve, kaj ga čaka na poti tako imenovanega osveščanja. In trdim, da je ta bazen ljudi največji. Torej tega ne moreš ignorirat, ali pa se vprašam, kakšen je morebitni hipokrizijski namen na drugi strani, da se to ignorira. Temu rečemo lahko upravičeno hipokrizija, s psihološkega vidika gre pa za precej običajen vzgib obrambe, ki je kot tak neizkoreninljiv, saj gre za osnoven preživetven vzgib (ogibanje neprijetnostim, ki človeka slabijo, slabljenje pa se odvija na fizičnem in psihičnem nivoju). Obstajajo še močnejši vzgibi v svrho tega, od Stockholskega sindroma, ki ni nič drugega kot prilagoditev v tem primeru terorju nad sabo, da bi pač lažje psihološko in posledično fizično prenesel teror. Razumevanje, toleranca kot ključ do boljšega izhoda. To se dogaja tudi na kolektivnem nivoju, zato so ljudje zlahka vodljivi pod diktaturo. Vera v nekaj in zanikanje bede, trpljenja olajšuje prenašanje situacije, ko se zdi akcija proti težavna, težja izbira od prilagoditve.

    Zato mene ne čudi, da se tudi v tem primeru dogaja, kar se dogaja. Veliko odpora proti aktivizmom in aktivistom na področju borbe za pravice živali in spremembo sistema. Kar me čudi bolj, je, zakaj se to tako malo upošteva in celo zavrača, da bi šlo vse skupaj pač naprej v status quo poziciji enako naprej. Slabše, kot bi lahko. Je kogoče tudi na tej strani pristotna vrsta hipokrizije?!! Da je lažje, enostavneje bazirat na mučiteljskih zgodbicah (še posebej če se med aktiviste ambiciozno zažrejo mazohisti ali sadomazohisti, kar je podobno kot zatekanje kriminalno nagnjenoh v vrste policije ali pedofilov na področja, kjer so v stiku z otroki čim bolj formalno varni itd.) in odit spat z zadoščenjem, kako moralni smo izpadli v primerjavi s pokvarjenci na drugi strani, ki nočejo razumet, kot pa analizirat realno stanje stvari in se lotit mehanizmov (tudi piarovskih), ki bi bili najbolj učinkoviti, da bi največ ljudi povzelo idejo in jo souresničevali, kar naj bi bilo konec koncev ključnega pomena za reševanje živali. Ne počutje aktivistov, ampak rezultat v svrho dobrobiti živali!!! Mar ne?

    Nikakor se namreč ne morem strinjat s tvojo tezo, da velik delež ljudi mislivelik delež ljudi misli, da imajo krave same po sebi mleko in da skačejo veselo po travnikih, prijazni kmet pa se z njimi igra in v piskerček mimogrede malo pomolze… To se mi zdi totalno zavajanje, samo da ne vem, ali gre za zavajanje sebe ali samo poskusa zavajanja drugih. Menim, da boš težko dandanes našel človeka, ki bo tako neveden. To preprosto ne drži. Našel boš ljudi s sto in enim izgovorom in takimi in drugačnimi filozofijami o neizpodbitnosti krutosti tega sveta po naravi stvari in te filozofije bodo povsem spominjale na nazo funkcioniranja Stockholmskega sindroma – prilagoditev namesto ukrepanja, sprejemanje namesto ukrepanja. Tako nezavedne in neinformirane ljudi, ja, boš našel pa kvečjemu med otroki. Zakaj? Ker odrasli ravno zaradi zavedanja pač ščitijo otroke pred krutimi prizori, da bi jih zavarovali pred škodljivim stresom. Zato imamo konec koncev tudi medijske zakone, ki do določene ure prepovedujejo določeno vrsto prikazovanja krutosti in pornografije. Ti otroci so pa že kmalu soočeni z informacijami o vojnah, stradanju, klanju, mučenju.

    Skratka, ne govorim o zaviranju obveščanja. Govorim o vzvodih serijskega šokiranja, ko informativne dodane vrednosti ni več in ljudje samo še bežijo pred stresom, konstruktivna debata in ukrepanje pa je podrejeno politiki šoka. Saj s časom tudi šok postane že navada in stopnja imunosti itak naraste. Pa smo spet nikjer. Skratka, dandanes v dobi popolne ekspanzije medijev je govorit o prihranjanju zavedanja na tem področju neumestno. Potrebno se je vprašat, kakšna je kvaliteta vzvodov, pristopov in vsebine za konkretne dosežke!!

    “In če jih ne zbudi pogled na trpljenje, ki ga kot občutljivi posamezniki povzročajo tisočim živalim, ki so vsako sekundo usmrčene v njihovem imenu, jih po moje ne bo zbudila niti tehtna debata o vplivu veganstva na pozitivno rast ekonomije …”

    Ne, ne … ravno v tem je poanta. Sploh se ne strinjam. Če bi resnično verjel v hipokrizijo ljudi, kot trdiš, da verjameš, pa očitno vanjo manj verjameš od mene, bi se zavedal, da niti slučajno zavedanje o mučni smrti krave odločilne organe in množice, ki sledijo, ne bo zbudilo tako kot debata o vplivu veganstva na pozitivno rasst ekonomije … hehehe … Niti slučajno!!! Ravno dandanes bi ljudi motivirali kvečjemu predlogi o profitabilni spremembi družbenega in predvsem ekonomskega sistema, ki bi povzročil večjo kakovost občega življenja. Tiste, ki držijo vzvode ekonomske situacije na vajetih, pa sploh ne bo prebudilo nič, kar bi obetalo žrtvovanje slehernika v dobrobit kogarkoli. A ne vidiš, da so ljudje čisto mokri od navdušenja nad precenjenim Applom in navadnim dikatorjem Jobsom, ki mu je bilo za svoj cilj malo mar, da drago prodaja produkte svoje ideje na račun podhranjene in z nasiljem izkoriščane delovne sile cenene kitajske delovne sile?? A ne vidiš, da še ko so se delavci za drobiž pod robom preživetja, pri čemer delajo po 20 ur na dan, malo razburili in stepli, da je vse prišlo jasno in glasno v medije, se ni zgodilo nič – nobenih zmanjšanjih vrst pri nakupu novega Iphonea za previsoko ceno. A resno misliš, da bo ob tem revnejša populacija, ki je je največ, z usmiljenje gledala na kravo, ko pa sploh ne pridejo do drugačne hrane, kot je fast food proizvodnja, ki je najcenejša in temelji na mesu. Misliš, da bodo utrujeni od življenja, depresivni, ponižani in pod stresom z veseljem pridurhali na predavanje, kjer bodo mučeni še z groznimi prizori, ki jih oni povzročajo živalim, ker jih hočejo pojest?! Misliš, da bodo zadovoljno začeli zobat za njih predsago zdravo hrano. Šli na ulico fehtat, da bi si jo lahko privoščili? Bodo mesarji in vsi, ki furajo to industrijo, opustili svojo dejavnost in se prestrukturirali, ker jih je omehčal pogled na trpljenje krave?!!! Oni so tega vajeni ali pa se povsem zavedajo in jim je vseeno. Imajo svojo sociopatsko filozofijo.

    Ključno vprašanje pa je, kaj in kako se na drugi strani pristopa, da bi pridobili čim več ljudi in jih prepričali, da se od njih ne pričakuje le dodatno žrtvovanje, ampak gre tudi za njihovo dobrobit in boljši sistem. Da se splača zamajat gospodarstvo in prestrukturirat področja. Da ne bodo zaradi tega s pravilnim postopanjem ostali brez služb, ampak bodo dobili druge, še boljše.

    Govorim o piarovskih veščinah pravzaprav. In ne samo o tem. O uspešnem prezentiranju kvalitetne vsebine in rešitev za tisto, kar naj bi bil bojda namen – predugačen odnos do živali in svojega smisla na tem svetu kot človek z razumu, ki je ustvarjalec okoliščin in kakovosti življenja vseh. V kolikor je pa prioriteta naslajanje in občutek osebnega zadovoljstva v primerjavi z arogantnimi in neosveščenimi hinavci, pa živali ne bodo imele od tega toliko, kot bi lahko. Brižni ljudje pa prav tako ne. Razen tistih, ki so zadovoljni že s tem, da so brižni in mogoče še bolj z občutkom, da se žrtvujejo za visoko moralo od povprečja. Živalim je za to vseeno in jim ne pomaga. Tisti minoren procent ljudi, ki ne je mesa, je pač premalo že za izboljšanje razmer v klavnicah, kaj šele za ukinitev. V Španiji še bikoborbe, ki pomeni mučenje živali v svrho zabave, niso ukinjene, razen v nekaterih mestih pred kratkim (Barcelona). Seveda zaradi profita. Ti me pa še vedno prepričuješ, da bi bili lahko mučni prizori trpečih živali vir osveščanja, saj bojda tisti, ki ga to ne prepriča ali celo ne gane, ga tudi razprave o pozitivni rasti ekonomije ne bo. Se hecaš? Tek pred biki, bikoborbe itd. oblast ne prepove predvsem zaardi strahu pred ekonomskim izpadom. Ko je kriza, je meja verjetnosti še toliko manjša. Ljudi skrbi, da bi se mesna proizvodnja zamajala, delovna mesta izgubljala. Idealna priložnost za predloge o prestrukturiranje, ki bi šlo tudi v dobrobit živali. In velika škoda, če se takšna priložnost zapravlja zato, ker nekateri mislijo, da je ključen vir spremembe ganit ljudi s podobami groze. Saj to ni samo problem borcev za pravice živali, je tudi problem Toma Križnarja v svoji borbi in podobnih, ki lahko na drugem teritoriju problema ugotavlja, da obveščanje o obstoju groze sploh ni ključen akt za spremembe. Je bolj priložnost, da se prenapitani, slavni in lepi pobahajo s kakšno dobrodelno akcijo, da jim renome in slava naraste, s tem pa še večji profit.

  9. Simona ReboljSimona Rebolj pravi,

    11.10.2012 ob 16:56

    P. S.: Se oproščam za nekaj z lapsusi sfiženih stavkov, ker pišem komentarje direkt iz roke zelo hitro, pa gre misel hitreje čez od tipkovnice.

  10. Eva pravi,

    12.10.2012 ob 20:41

    @Igor: pohvalno – tebi in soorganizatorjem. In seveda delim veselje ob takemu odzivu v naši deželi.

    @sosed: še na veliko miroljubnih, a vzpodbudnih zapisov!

    @Simona Rebolj: tudi meni je žal, da je moral Gary zaradi nepredvidenih osebnih okoliščin tokrat odpovedati kompletno turnejo po Evropi. Verjamem pa, da bodo na to temo, pobudniki v Sloveniji, imeli še mnogo zanimivega povedati, tudi v prihodnje.

    ===================

    Vem, da so utegnile besede v delu sestavka mojega zg. komentarja neusmiljeno pikniti v opno zavesti, ampak to je tudi bil njihov namen, tedaj tedaj spisanih *še nekoliko pod vtisom predhodnega branja s te povezave:
    http://razmisli.blog.siol.net/2010/05/03/cerkev-vegetarijanci-in-resnicni-kristjani/
    in *neposredno po ogledu mučiteljskih posnetkov. Nikakor pa osebno nisem zares tako obsojajoča do mesojedcev, kot se morda zdi. To je bil v glavnem le ostro-kritičen odziv na ideologijo kot tako: vzrejno-prehrambeno s poudarkom na mučiteljsko, kot tudi cirkusantsko, bikoborsko, lovsko za zabavo, krznarsko, usnjarsko ipd., pa tisto v znanstvene namene in nenazadnje na kanibalsko – ob ponotranjanju žive predstave uživanja krvi in mesa (človeškega telesa) namesto prispodobe kruha, kot duhovne hrane, na primer, če že.

    ===================

    Mimogrede, če se kdo želi izreči PROTI tradicionalnim bikoborbam v Španiji (trenutno še poteka peticija) lahko odda svoj glas na temle linku:

    http://www.thepetitionsite.com/422/906/280/end-the-brutal-algemesi-bullfights/

    ====================
    .
    Veganstva ne dojemam kot neko prehodno modno muho. Gre namreč za pravilen, etičen odnos do Narave … in s tem do sebe, ob čemer se sproži samodejen proces širšega zavedanja z rahločutnejšim zaznavanjem zunanjega okolja, kar privede tudi do bolj poglobljenega samozavedanja in – posledično do zavestne odločitve za postopno uvajanje sprememb v prehranjevanje, kot pa smo jih bili nemara v duhu tradicionalne vzgoje vajeni. V etičnem odnosu do vse žive narave in vsega kar je, gre pri veganstvu (kot pri vegetarijanstvu) za osebno odločitev. Postane način življenja. Vendar je za tak podvig teorija običajno premalo. V zadnjih dveh tisočletjih, na primer, teoretiziranje ni doseglo nekih bistvenih sprememb na bolje … Ne v globalni miselnosti, ne v zahtevah trga, ne s tem povezanim ustrojem ekonomske politike prehrambenih industij. Kvečjemu se je način prehranjevanja pri večini kakovostno še poslabšal. Zato gre, po mojem mnenju, tokrat bolj za pristop ozaveščanja, ki hkrati vključuje še nezanemarljivo plat – na izkustvenem področju. (osebne izkušnje so tako ali tako vedno najmerodajnejše za sprejemanje zavestnih odločitev … katerih koli že)

    Razlogi za odločitev za veganstvo so seveda različni. Poleg etičnih (pravica živali, zaščita nemočnih) so lahko tudi ekološki (vplivi na ekosistem …) zdravstveni, religiozni, duhovni (osebna rast, povezanost …) etc. In vendar. Ko posameznik med spoznavanjem začuti veličino in inteligenco Narave, se zave, da ni popolnoma vseeno, kaj jé, kot tudi to, da vse vpliva na vse in da vsakemu početju, neminovno sledijo določene posledice. Tega si niso izmislili Zemljani; tako se pač odzivajo in delujejo naravni, univerzalno-kozmični zakoni. Zato mislim, da ni namen tovrstnih pristopov v zločesti grožnji, ampak v dobrohotnem opozarjanju. Plašč človekove otopelosti oz. navidezne imunosti ob tem je navzven lahko še debelejši … pod njim, vsaj taka je moja izkušnja, pa ostaja občutljivost – za bistvo – nespremenjena, ali celo bolj sfokusirana, izostrena, lucidna, pozorna … ranljivo-osredotočena na problem pa zmožna uvidov in povezovanj na širšem polju dojemanja. Vsaka informacija, četudi sprva hudo odbojna, iz podzavesti postopoma pronica na višjo raven zavesti, torej sčasoma preneha bit podzavestna. V kolikor je težnja vzvodov ob preceni dane situacije naravnana k pozitivnemu učinku, informacija gotovo doseže nek omembe vreden družbeni premik na bolje. V nasprotnem primeru, informacija podana po namenu škodovanja (živlejnju) je pa učinek seveda premosorazmerno obraten.

    Slaba plat za zagovornike veganstva (kot tudi vegetarijanstva) je pač ta, da je, številnim znanstvenim raziskavam navkljub, ki potrjujejo, da se ob tem izboljšujeta splošno počutje (in s tem zdravje) človeka, še vedno označeno kot skorajda rizično. Vzrok za marsikatero težavo se namreč pripisuje kvazi-pomanjkljivi prehrani. Dejstvo pa je, da težave največkrat izhajajo prav iz nepoznavanja in nerazumevanja veganskega načina življenja, ki pa v naši družbi doslej še ni bil prepoznan kot enakopraven. Žal. Težava je torej predvsem v nevednosti, oziroma v (proncentualno) nezadostni samoiniciativi po samoizobraževanju, kljub pestremu izboru informacij, ki jih ponujata omrežje svetovnega spleta in ki jih dokazuje tudi druga dostopna strokovna literatura.

  11. Eva pravi,

    12.10.2012 ob 21:10

    Pridajam še nekaj izvlečkov iz eseja »The Ethics of Vegetarianism«:

    »Vegetarijanstvo je zelo pomemben korak proti boljši družbi in če začnete razmišljati o vseh njegovih dobrih straneh, se boste znašli v družbi mislecev, kot so Pitagora, Sokrat, Platon, Klement Aleksandrijski, Plutarh, Leonardo da Vinci, kralj Ašoka, Jezus Kristus, Mohamed, Montaigne, Percy Bysshe Shelley, Voltaire, Benjamin Franklin, Jean Jacques Rousseau, Lamartine, Henry David Thoreau, Lev Tolstoj, Ralph Waldo Emerson, George Bernard Shaw, Albert Einstein, Rabindranath Tagore, Mahatma Gandhi, Albert Schweitzer, Rudolph Steiner in mnogi drugi.

    Ta esej sicer nazorno razkriva zmotnost prepričanja o “humanem klanju živali”:

    Mnogi ljudje mislijo, da dandanes živali koljejo “na human način” in ta misel jih je zazibala v nekakšno samozadovoljnost, zaradi katere že vnaprej zavračajo vsako možno pripombo glede humanosti prehranjevanja z mesom. Žal pa te predstave nimajo nič skupnega z resničnim življenjem … in tudi ne s smrtjo.

    Celo življenje ujetih, za hrano namenjenih živali je nenaravno – redijo jih z umetno hrano, okrutno jih kastrirajo in poživljajo s hormoni, nazadnje pa jih v neznosnih razmerah pripeljejo na mesto, kjer jih čaka okrutna smrt. Zaporne ograje, električni sunki ter nepopisna groza in strah – vse to je del “sodobne” reje, transporta in klanja živine. Kdor odobrava vse to in nasprotuje le brezsrčni okrutnosti, s katero se žival sreča zadnjih nekaj sekund življenja, pači pomen besede “human”.

    Resnica o klanju živali ni niti najmanj prijetna – prizori iz komercialnih klavnic so kakor podobe iz pekla. Cvileče živali omamljajo s kladivi, z električnimi šoki in pištolami, ki povzročijo pretres možganov. Potem jih obesijo za noge in jih po mehaniziranem tekočem traku pomikajo skozi tovarno smrti. Še živim jim režejo vratove in sekajo meso s telesa.
    Mnogi ljudje bi se prav gotovo odločili za vegetarijanstvo, če bi obiskali klavnico ali pa če bi morali sami ubijati živali, ki jih jedo. Kdor uživa meso, bi si nujno moral ogledati notranjost klavnice.

    ============================

    Že v starogrških časih so se mnogi misleci zavedali okrutnosti ubijanja živali.

    O klanju in uživanju mesa je veliki matematik Pitagora dejal:

    “O bližnji moji, ne onečastite si teles z grešno hrano. Na poljih je dovolj žita, z velikimi jabolki obtežene jablane povešajo veje do tal in trte so dobro obrodile. Na voljo nam je zelenjava, ki jo lahko na ognju skuhamo skupaj z raznimi zelišči, pa tudi mleka in dišečega medu nam ne primanjkuje. Zemlja daje obilo neomadeževane hrane in nam ponuja pojedino, za katero nista potrebna klanje in prelivanje krvi. Z mesom tešijo lakoto samo živali, pa še te ne vse: konji, govedo in ovce se namreč hranijo s travo.”

    Iz zgodovine je znano, da je že Pitagora (6. st. p. n. š.) govoril o bolj zdravem načinu življenja in prehranjevanja, kjer so imele veliko vlogo predvsem dišave in začimbe. Zapisi o brezmesnem prehranjevanju pa segajo nazaj še veliko dlje, npr. sumerski zapisi na glinenih tablicah 10.000 let nazaj.

    ===

    V razpravi z naslovom o uživanju mesa je rimski avtor Plutarh napisal:

    “Ali se vam res zdi nenavadno, da se je Pitagora vzdržal mesa? Sam se raje sprašujem, po kakšnem naključju in v kakšnem duševnem stanju se je prvi človek z usti dotaknil strnjene krvi in ponesel k ustnicam meso mrtvega bitja. Kdo je lahko na mizo postavil mrtva, postana telesa ter si jih drznil imenovati hrana, ko pa so vendar še pred kratkim mukala, tekala in živela … ? Te živali vsekakor niso levi in volkovi, ki bi jih ubijali v samoobrambi. Nasprotno, za te nam ni mar, koljemo pa nedolžna, krotka bitja, ki nimajo krempljev in zob, s katerimi bi nas lahko poškodovala. Da bi dobili malo mesa, jih prikrajšamo za sonce, svetlobo in življenje, do katerih imajo pravico po rojstvu in bitju.”

    Potem je mesojede ljudi takole izzval:

    “Če že razglašate, da ste bili ustvarjeni za tako hrano, pa sami ubijte, kar želite pojesti. Vendar storite to le z lastnimi močmi, brez pomoči mesarskega noža, gorjače ali sekire.”

    ===

    Pesnik Shelley je bil zaprisežen vegetarijanec. V razpravi v zagovor naravne prehrane je zapisal:

    “Kdor zagovarja stališče, da so živali primerna hrana za človeka, naj napravi poskus, ki bo dokončno pokazal, ali je to res. Naj odgovori na Plutarhov izziv ter z zobmi raztrga živo jagnje, zagrize v njegovo drobovje in si poteši žejo s kadečo se krvjo … Le tedaj se bo zares dosledno držal svojih načel.”

    ===

    Lev Tolstoj:

    “Kdor ubija živali, da bi jih jedel, v sebi brez potrebe zatre najvišje duhovno čustvo – sočutje ter usmiljenje do sebi podobnih živih bitij – in zaradi nasilja nad lastnimi čustvi postane okruten.” Opozoril je tudi: “Kako lahko pričakujemo na zemlji slogo in mir, če pa so naša telesa živi grobovi ubitih živali?”

    ===

    Leonardo da Vinci:

    “Človek je pravzaprav kralj zveri, saj jih po okrutnosti prekaša. Ljudje živimo za ceno življenj drugih. Živa pokopališča smo! … Prišel bo čas, ko bodo ljudje gledali na ubijanje živali tako, kakor danes gledajo na ubijanje ljudi.”

    ===

    Mahatma Ghandi:

    “O veličini naroda in o njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.”

  12. Eva pravi,

    12.10.2012 ob 22:04

    Izgovore za uživanju mesa (in zakaj ne držijo) pa je Slovenec, mag. Marko Čenčur, strokovno utemeljil takole:

    ===

    Raziskave in stališča strokovnih prehranskih združenj dokazujejo, da meso danes niti slučajno ni potrebno v prehrani človeka. Vsejeda
    prehrana vsebuje bistveno več tveganj, poleg tega so ta tveganja veliko
    nevarnejša.

    Izgovori:

    —> »Otroci morajo za pravilen razvoj jesti meso«

    Zgornja trditev je v nasprotju s stališči vseh najpomembnejših svetovnih dietetičnih organizacij, ki trdijo, da je ustrezno načrtovana vegetarijanska prehrana primerna za vse človekove razvojne stopnje, kar vključuje tudi dojenčke, otroke in mladostnike. S tem se strinjata tudi ameriško pediatrično združenje (American Academy of Pediatrics ) in kanadsko pediatrično združenje (Canadian Pediatric Society ).

    Pomembno je poudarit, da je stališče omenjenih organizacij
    osnovano na veliki količini znanstvenih raziskav. Številni visoko kvalificirani dietetiki in pediatri so dolga leta raziskovali strokovno literaturo, preden so se podpisali pod to stališče. Poleg tega pa je možno vse snovi, ki se nahajajo v mesu, brez težav dobiti tudi iz drugih
    virov.

    Znanost, raziskave in stališča vseh pomembnih mednarodnih prehranskih organizacij trdijo, da otrokom vseh starosti ni treba jesti mesa. Zanimivo je torej vprašanje, zakaj nekateri še vedno vztrajajo pri trditvi, da je meso nujno potrebno v prehrani otrok. Razlog je v tem, da posamezniki, ki si želijo na vsak način dokazati pomembnost mesa v prehrani otrok, običajno poiščejo raziskave, ki obravnavajo skupine z znatno bolj omejenimi dietami, kot so na primer frutarijanci, makrobiotiki, presnojedi. Nekateri gredo celo tako daleč, da za tipične vegetarijanske otroke proglasijo kar sestradane otroke v tretjem svetu, ki zaradi pomanjkanja ne jedo mesa (in tudi kopice drugih živil
    ne). Pri otrocih teh skupin raziskave pokažejo večjo verjetnost pomanjkanja določenih hranilnih snovi predvsem zato, ker take diete običajno ne zadostijo zahtevanim KALORIJSKIM vnosom. In posamezniki, ki želijo dokazati (ali verjeti v) pomembnost mesa v prehrani otrok, povsem napačno prenašajo izsledke teh raziskav na otroke, ki jedo znatno bolj pestro, kalorijsko zadostno brezmesno prehrano z dovolj vitamina B12.

    Pomenljivo je to, da so ravno posamezniki, ki si na vse kriplje prizadevajo dokazati nujnost mesa v prehrani, med tistimi, ki to ideologijo razširjajo na škodo celotne populacije. V skladu s to ideologijo in v nasprotju z dejstvi namreč trdijo, da je vitamin B12 izredno težko zaužiti, če nekdo ne je mesa, mleka ali jajc, v prepričanju, da so živila živalskega izvora edini vir B12. Vendar to ne drži. Če prezremo to nepotrebno in nevarno ideologijo, je vitamin B12 izredno enostavno vključiti v prehrano otrok – ne glede na njihov način prehranjevanja. Zato so raziskave, ki jih zagovorniki mesa v prehrani otrok običajno citirajo, neustrezne.

    ===

    —> »Ljudje, ki opravljajo fizično delo, morajo jesti meso za moč.«

    To je izredno popularna trditev, ki sloni na dveh preprostih, vendar napačnih sklepanjih: češ, da beljakovine dajejo moč in ker je meso boljši vir beljakovin kot rastlinska hrana, naj bi to pomenilo, da je meso v prehrani bistveno za moč.

    Beljakovine so sicer res potrebne za rast mišic (tako kot tudi ostalega tkiva), vendar ta izjava vsebuje misel, da večji vnos beljakovin pomeni
    tudi večjo moč, kar pa ne drži. Telo uporabi le tisto količino beljakovin,
    ki jo dejansko potrebuje za izgradnjo in obnovo telesa, višek pa izloči.

    Običajno se pri propagiranju mesa kot vira beljakovin citira izključno
    pusto meso. Torej meso, kateremu smo predhodno na tak ali drugačen
    način odstranili maščobe (nebeljakovinski del živila). Primerjati tako
    rafinirano živilo s polnovrednimi rastlinskimi živili ni primerno, saj lahko
    tudi rastlinskim živilom odstranimo nebeljakovinske deleže (maščobe ali
    ogljikove hidrate) ter jim na ta način povečamo delež beljakovin. V tem primeru je torej smiselno primerjati le polnomastno meso in polnomastno rastlinsko hrano ali pa pusto meso in rastlinska živila z odstranjeno maščobo. Primerjava pustega mesa s polnomastnimi rastlinskimi živili ni primerna, je zavajajoča in običajno služi kot metoda favoriziranja mesa kot vira beljakovin. Izjava, da meso daje moč, ker je dober vir beljakovin, torej ne drži.

    Analiza prehranskih tabel, številne znanstvene raziskave in stališča
    strokovnih organizacij trdijo, da je rastlinska hrana lahko povsem
    primerna za športnike vseh vrst, tudi profesionalne. Če taka hrana
    zadostuje športnikom, potem lahko sklepamo, da je povsem primerna
    tudi za fizične delavce. Zato je tudi trditev, da je meso potrebno za fizično delo, le še en od neutemeljenih izgovorov.

    ===

    —> »Človek je vsejed, zato je meso nepogrešljiv del jedilnika«

    Edini način, ki lahko določi, kakšna prehrana je za človeka optimalna, je znanstvena primerjalna analiza vplivov različnih tipov prehrane na zdravje, nikakor pa poenostavljena sklepanja na osnovi besede “vsejed”. Če bi teza, da je človek take vrste vsejed, ki v svoji prehrani potrebuje določeno količino mesa za optimalno zdravje, držala, potem bi vse te primerjalne raziskave pokazale bistveno boljše zdravje tistih, ki določeno količino mesa vključijo v prehrano.

    Raziskave pa celo pokažejo, da so tisti, ki meso izključijo iz prehrane, bistveno boljšega zdravja kot tisti, ki ga jedo. V najboljšem primeru se tisti, ki jedo zelo malo mesa in pazijo na svoje zdravje, le približajo zdravju vegetarijancev, vendar ga ne presežejo. To nedvomno pomeni, da je človek tiste vrste vsejed, ki mesa v svoji prehrani ne potrebuje. O tem jasno govori tudi stališče strokovnih prehranskih organizacij.

    Argument, da je uživanje mesa upravičeno zaradi same biološke kvalifikacije, čeprav obstajajo neizpodbitni znanstveni dokazi, da ni
    potrebe po tem, je nekaj podobnega, kot če bi označili osvajalne vojne
    (npr. drugo svetovno vojno) kot etične in sprejemljive samo na osnovi
    kvalifikacije človeka kot teritorialnega bitja, za katerega so boji za
    teritorij nekaj normalnega. Oba argumenta sta v srži napačna. Človekova
    vsejedost mesa ne naredi nujno potrebnega v prehrani. To pomeni, da je
    argument, ki upravičuje uživanje mesa s človekovo vsejedostjo, napačen
    in je le izgovor.«

    (povzetek predavanja mag. Marka Čenčurja, neodvisnega raziskovalca za prehrano)

    p.s.: četudi ti podatki v osnovi veljajo za vegetarijanski način prehranjevanja, smo tudi vegani našli precej dobrodošlih pojasnil in strokovno utemeljenih odgovorov na “klasična” vprašanja, ki so se kdaj porodila.

  13. Eva pravi,

    12.10.2012 ob 22:18

    Se opravičujem za slogovno razmetanost zadnjega komentarja. Morala sem malo pobrskat po arhivu odposlanih mejlov in ko sem ga končno našla, sem ga – voila – enostavno prenesla.

  14. Gold Price pravi,

    1.07.2013 ob 17:08

    Naši otroci pa kot fotokopirni stroji preslikajo vase naše vzorce, ponotranjijo, shranijo, iz tega izpeljejo določene zaključke in najdejo način, kako bodo izrazili svojo lastno jezo. Zaključki in prepričanja, ki jih iz tega izpeljejo, so lahko tudi take vrste: »Ne smem biti jezen. Če sem jezen, potem me tepejo, ne marajo, ignorirajo … Nevarno je biti jezen, nevarno je pokazati jezo. Ko sem jezen, bom raje jokal …« ipd.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !