9.05.2010

Na vrhu Kamniško-Savinjskih Alp

Objavljeno v Foto utrinki, Ko piše srce, alpinizem 19:32 avtor: sosed

Osvojil sem Grintovec. Pa ga sploh nisem imel v planu. Ne danes. Namenil sem se na Kokrsko sedlo, v najboljšem primeru sem izlet nameraval podaljšati do Bivaka pod Grintovcem, ampak na razpotju sem se, opogumljen zaradi skupinice  pohodnikov (ti so bili med redkimi, ki so danes kolovratili po teh koncih) odločil drugače. In bilo je super. Fantastično!

Od izhodišča pri Suhadolniku, čez Taško, pa vse do sedla je bil izlet idiličen. Lepo vreme, nikjer žive duše, samo jaz, ptice in švic, ki je letel od mene ob ubijalskem tempu. Prav osvežujoči kontrast norišnici, ki vlada v mestu.

Kmalu ko sem se začel dvigati nad sedlo pa se je nad vrhovi začelo počasi zapirati, gore so se zavile v gosto meglo in vse do vrha sem videl bore malo pred sabo. Megla me je prikrajšala tudi za razgled (in fotografije) z vrha, ampak to je zgolj en razlog več, da bom staro Grinto ponovno obiskal v prihodnjih, toplejših mesecih.

Kljub temu, da se nisem ravno naužil panorame pa sem bil neizmerno vesel, da sem osvojil Kamniško-Savinjskega carja.

Ko sem se spustil nazaj proti sedlu, se je vreme še poslabšalo in ravno sem si hotel privoščiti zasluženo malico ter 10 minut oddiha, ko je začelo še deževati. Ampak dobre volje ni mogel sprati niti dež. Smejalo se mi je vse do avta in še vedno se mi. Dobro sem napolnil baterije pred novim, dolgim tednom. Ponedeljek bo zagotovo lepši, kot bi bil sicer…

Stairway to heaven

Cojzova Koča na Kokrskem sedlu

q

Mesto odločitve

Pogled nazaj proti koči

Četica pohodnikov, ki je štartala iz doline Kamniške Bistrice

Razgled v dolino, ko se nebo odpre ...

... in nekaj trenutkov kasneje.

Vrh Grintovca. Res, no ... Majke mi!

Joj, a sem omenil, da zjutraj skoraj nisem šel na pot, ker je moja mala glasno protestirala od 4h dalje? Ampak to je že material za nov post. Lep teden vsem skupaj!

  • Share/Bookmark

21.04.2010

Fotrov cuker

Objavljeno v Foto utrinki 21:56 avtor: sosed

Maja in tigerček

  • Share/Bookmark

30.03.2010

Idila na Kamniškem sedlu

Objavljeno v Foto utrinki, Smeh, alpinizem 22:38 avtor: sosed

Tale post je za vse tiste, ki ste v moji prejšnji objavi našli razlog več, da ostanete v dolini. Tokrat vam ponujam drugo plat medalje. Slike, ki sem jih prilimal v nadaljevanju so povsem na nivoju starega žepnega aparata in slabega fotografa, ki je z njim rokoval, ampak kljub temu upam, da bodo služile kot dovolj verodostojen argument in vas prepričale, da je vredno kdaj pa kdaj zlesti na kak kucelj in doživeti to, kar ti lahko da zgolj narava.

Ja, nedeljski izlet v gore mi je dal vse tisto, kar je manjkalo prejšnjemu. Sončno in toplo vreme, nebo brez oblačka in čudovita panorama… Ekstaza! Takoj bi šel nazaj!

Iz Kamniške Bistrice sem štartal okoli osme ure in ob precej močnem tempu sem še pred deseto pil čaj pred kočo na Kamniškem sedlu poln vtisov, ki jih je name naredila slikovita pokrajina.

Čeprav sem se na pot odpravil sam, je bilo hribovcev na sedlu ogromno, saj je ravno v nedeljo potekal Kamniški memorial za smučko in cepin, ki je bil poleg vremena glavni faktor za množičen obisk sedla.

Po kratkem počitku sem se, opogumljen zaradi idiličnega vremena, optimistično zagnal proti Brani, a kmalu zatem, ko sem se iz oči v oči srečal z zloglasnim meliščem, sem si v hipu premislil. Po domače: sosed se je upičketio. Ostaja pa dejstvo, da zimskega vzpona na Brano, v kolikor bi se ga lotil, ne bi mogel pripisati trmi, ampak zgolj – neumnosti. In totalni neizkušenosti. Zagotovo pa se vrnem poleti, upam le, da mi Brana do takrat ne bo ušla.

Skozi gozd...

Pogled v dolino

Tujega nočemo, svojega ne damo ;)

Slabo znamenje - manjkajoča tabla za pot na Brano

Na robu...

Mesto, kjer sva z Brano zelo na hitro zaključila druženje

Proti koči in vzhodni sosedi - Planjavi

  • Share/Bookmark

6.05.2009

Lanzi in Rota

Objavljeno v Foto utrinki 20:23 avtor: sosed

Prvi je kuščar, druga pa kamela. To sta dve živalici, ki sva jih prinesla kavboju z otoka Lanzarote. Nazaj pa sva prinesla tudi nekaj čez 400 slik. Spodaj so nekatere od njih. Če bom pri volji, morda objavim še kakšno bolj odštekano serijo, zaenkrat pa naj bo to dovolj. In jaaa vem, tole se počasi spreminja v tretjerazredni fotoblog (slabega fotografa), ampak ob vsem kar se mi dogaja v zadnjem obdobju, res težko najdem čas za kakšno globoko misel, tako da zaenkrat poizkusite najti globino v kateri izmed spodnjih podob. Sicer pa vem, kaj ti gre po glavi: ‘Sosed, tudi če bi imel ves čas na svetu’…

  • Share/Bookmark

28.02.2009

Go to hell!!!

Objavljeno v Foto utrinki 17:51 avtor: sosed

Pekel je totalno neupravičeno na slabem glasu. Ne vem komu se je Hudič zameril, da ljudje tako batimo njegov rajon, ampak po tem, kar sem videl sam, sklepam, da imajo gospod Vsemogočni, njegov sinko in duhec blazno dobro PR službo.

Ne vem, kaj imajo za pokazat nebesa, mogoče so tudi tam gori blazno dobre turistične točke, ampak dokler se ne prepričam na lastne oči, ne verjamem, da se lahko kosajo s Peklom. In če še kdo dvomi, je spodaj nekaj argumentov, ki govorijo temu v prid.

pekel

pekel28022009101bo0.jpg

pekel28022009031.jpg

pekel28022009085om5.jpg

pekel28022009079ba3.jpg

pekel28022009086uz4.jpg

pekel28022009117iv9.jpg

pekel28022009109wc0.jpg

  • Share/Bookmark

25.09.2008

To je to – Coldplay so zakon!

Objavljeno v Foto utrinki, Žlica vegete 19:07 avtor: sosed

Zgodaj zjutraj sem se ves evforičen vrnil z Dunaja, kjer sem si ogledal koncert Coldplayev. Muzika, ki jo zgajajo člani tega britanskega benda, mi je že dolgo všeč, ampak v živo so fantje še nekajkrat boljši kot v studiju. Ratal sem totalen fan. Na Dunaj sem se podal ves bolan in zadrogiran od tablet, vseeno pa sem na koncertu doživel pravo katarzo.

Sicer melanholičen pop-rock kvartet je v live različici izpadel prav hudo rockersko, tisti redki sentiši so bili pa dejansko zaigrani z dušo, tako da me je parkrat prijelo, da bi po najstniško zacvilil. A sem se vseeno premagal. Zelo, zelo huda fora je bila tudi, ko je kvartet izginil z odra in se 20 sekund kasneje pojavil na drugem koncu dvorane pomešan s folkom, ki ga je ob tem skoraj kap. Tam so zaigrali dva unplugged komada in poskrbeli za eksplozijo. Ja, Coldplaji definitivno znajo in mislim, da je bil to moj najboljši koncert doslej. Nikoli si ne bi mislil, da bom kdaj to rekel, ampak zna biti da je tole prekosilo celo U2-je v Munchnu, ki so doslej vladali moji lestvici… Za končno oseno bom pa vseeno počakal, da me tale post-Dunaj evforija malo mine.

  • Share/Bookmark

12.08.2008

Videl Gučo in preživel … komaj!

Objavljeno v Foto utrinki, Smeh 06:30 avtor: sosed

Vtisi so še sveži in glava še vedno motna. Prilagam nekaj slik, ker pa je nek tip Jaka o Guči že pisal na nekih drugih straneh, bom na tem mestu priložil zgolj link. Da se ne ponavljam, o doživetjih torej več tule Guča: festival rakije, piva in trubačev.

  • Share/Bookmark

14.08.2007

Ti je že kdo povedal, da imaš lep pogled?

Objavljeno v Foto utrinki, Ko piše srce 08:37 avtor: sosed

Ne, tokrat ne gre za oguljeno frazo. Niti ne za pick-up lajn. Tokrat bom popolnoma iskren. Z vami bi rad delil najlepši pogled na Jadranu.

V njem se skriva velik kos mene. Govori mi o poletnih mesecih, ki sem ji kot sin učiteljice vedno preživljal na morju. Prikliče čarobne jesenske dni preživete z dedkom. Šepetaje razkriva spomine o tistem malo bolj burnem najstniškem obdobju; o večerih preživetih ob ognju, pivu, kitari in dobri družbi. O zavetju in utehi, ki sem jo našel, ko sem ju iskal nekaj let kasneje. In nenazadnje, pripoveduje mi zgodbo, ki jo pišem in živim sedaj, poln novih občutkov in svežih spominov.

Ja, ta pogled je daleč najlepši… Morali bi ga videti brez očal…

  • Share/Bookmark

13.08.2007

Včasih se je težko vrniti domov

Objavljeno v Foto utrinki, Smeh 13:02 avtor: sosed

Pozdravljeni prijatelji blogerji, pogrešal sem vas! Vaše zgodbe, prispevke, poročila in vaše komentarje. Kljub vsemu pa skesano (a brez sramu!) priznavam, da bi vas vsaj še za en teden v trenutku zamenjal za poležavanje v senci, namakanje v toplem dalmatinskem morju in za vse kar pač sodi zraven.

Kaj sploh zapisati po takšnem dopustu, kot je bil ta, ki je pravkar minil? Lahko samo rečem, da bi šel rad nazaj. Kako kul bi bilo, ko bi lahko pobegnil iz zanke časa vsakič, ko bi me zvilo in bi se vrnil na ta moj … najin … naš otok. Letos ga zagotovo ne bom več videl, sem pa prepričan, da se kmalu spet srečava.

Še nekaj časa bom zbiral vtise in občutke, ki mi jih je prinesel 14-dnevni oddih, eno pa je zagotovo – zaljubjen sem do ušes. V poletje, morje, v ta čudežni otok in v … no, vsega pa tudi ne morem povedat na prvo žogo!

  • Share/Bookmark

1.06.2007

Oči, pimp my ride!

Objavljeno v Foto utrinki, Smeh 10:05 avtor: sosed

Haha, pa jo imava! Rdečo strelo namreč. Takšno kot sva jo želela imeti! Ko sem predal Nejcu ‘ključe’ njegovega prenovljenega kolesa, je skakal od navdušenja. Čeprav ni točno vedel, kako ga bo zajahal in ukrotil brez pomožnih koles, je pokazal, da je nad svojo novo pridobitvijo naravnost navdušen. In jaz z njim!

Vrnimo se na začetek zgodbe. Kolo je bilo poklon Ane Marije, sestrične in prijateljice, ki je bila tako dobra, da ga je, takoj ko ga je prerasla, poklonila Nejcu, njenemu največjemu fanu. Hvala Anči! Po nekaj mesecih, ki jih je (takrat še) Roza strela odležala v garaži, je končno napočil čas, ko sva se z bodočim šoferjem odločila izpeljati projekt renovacije.. Khmmm, pardon, kolo-vacije! Na vprašanje, kakšne barve naj bo njegovo kolo, je bil Nejko suveren: RDEČE! Zakaj? Hja, preprosto. Obstajata dva razloga in oba sta zelo prepričljiva. Prvič, rdeče so avto strele. Pika. In drugič, rdeč je Ferrari od ‘Mikajela Čumahelja‘. That’s my boy! (OK, vem, da sem žleht, ampak nimam srca, da bi Nejcu povedal, da Mikajel ne dirka več. Tako vedno, ko skupaj spremljava F1 in po pisti prileti Finčev ali Brazilčev ferrari, Nejko navdušeno vpije: ‘Lejga oči, Čumahel je!’ Jaz se seveda nasmejim in povem, da bo tudi danes zmagal. Ja, ja, vem, grozen sem…)

Sledil je izlet v Obija in nakup sprejev za kovino in plastiko – Nejčevi rdeči sem dodal še sivo, kar se je kasneje izkazalo za super kombinacijo. Kupila pa sva tudi nov plašč in zračnico za sprednje kolo. Sledila je demontaža, barvanje, sušenje, sestavljanje in ostala očijeva čarovnija. Na koncu pa seveda kratko predavanje o varnosti in pomembni vlogi čelade. Obdelala sva seveda tudi osnovne zakonitosti rahlo prirejenega CPP-ja. Pravzaprav je šlo le za en, a zelo pomemben predpis: ‘ko si na kolesu, vedno ubogaj očija!’ Ko je bodoči kolesar trikrat zapored uspešno opravil ustni izpit iz CPP-ja, je sledila slavnostna predaja vozila v uporabo. Na testno vožnjo pa bo vseeno potrebno počakati – danes je namreč na sporedu še montaža pomožnih koles.

Srečno vožnjo obema, tako Nejcu Čumahelju, kot tudi Rdeči streli. Le glej, da boš prijazna do malega dirkača in ne vrzi ga prevelikokrat iz sedla pa za nagrado še pred poletjem dobiš nalepke in velik, kičast rdeč zvonec!

Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us

Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »