13.05.2010

Dež …

Objavljeno v Žlica vegete 16:00 avtor: sosed

… vsakič mi naredi isto. Zavlekel bi se v temen kot in najraje vse skupaj prespal. Oblaki, nizek pritisk in voda. Ultimativen recept za otožnost. Običajno pa je tako, da ne pridejo sami. Žal. Največkrat hodijo v korak z nekimi problemi čisto druge dimenzije, ki jih dodatno hranijo s temno energijo.

Ne, ni zdravo biti slabe volje na deževen dan. Škodiš sebi in ljudem, s katerimi si nehote v stiku. In bi najraje spal. Nekje na varnem. Tam kjer ne bi škodil nikomur. In kjer nihče ne bi škodil tebi. Poznaš filing? Pokril bi se do vratu in odsanjal. Še prej pa bi si zavrtel kakšno depresivno muziko. Tako, ki bi ti pomagala čutit to kar čutiš. Pomagala bolje doživeti. Trpeti. Ker pravzaprav je to točno tisto, kar rabiš. Rad bi scal kri, zato, da se boš naposled lahko zbudil, ugasnil plejer in šel naprej močnejši, lažji in osvobojen skrbi in črnih scenarijev. Če pa se bo vseskupaj poklopilo in bo takrat posijalo še sonce, potem … Potem si pa res zmagal…

Danes se mi po glavi že cel čas podi tale…

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

8.05.2010

Ko mazohizem dobi novo dimenzijo

Objavljeno v Žlica vegete 12:04 avtor: sosed

Od porodov, otrok, gospodinjskih del in tamponov za moške domaćice, k malo bolj testosteronskim temam. Govora bo o t.i. ‘3oo workout planu’… Tisti med vami, ki ste se kdaj ukvarjali s fitnesom, zadevo verjetno že poznate, zame osebno pa je nekaj novega in zanimivega. Popestritev enoličnemu premetavanju uteži za takrat, ko je vreme prekislo ali pa je premalo časa za dober kardio, bicikel, izlet v hribe…

Ok, korak nazaj. Za film 300 ste že slišali, ne? Gre za precej brutalni prikaz mita o 300 špartanskih vojščakih, ki so se brez možnosti za končno zmago, pri Termopilah uprli močnejši in številčnejši perzijski vojski. Epski prikaz junaštva, poguma, predanosti … skratka testosterona, ki (poleg krvi) šprica po platnu vseh 90 in nekaj minut filma.

Kar se zgodbe tiče, izdelek ni prinesel nekega presežka, zanimiva je predvsem njegova ‘estetska’ vrednost, režija, fotografija… In v ta ‘paket’ spada tudi 300 izklesanih igralcev, ki vsi po vrsti izgledajo, kot bi se že od zibke dalje ukvarjali z bodybuildingom. Ja, toliko Arnoldov na kupu ne premore noben drug akcijski film.

Kmalu po izzidu filma je Men’s Health objavil ’skrivnost’ izklesanih bojevnikov. Igralci naj bi nekaj mesecev pred snemanjem več ur dnevno preživljali v telovadnicah, delali pa naj bi po posebnem programu imenovanem ‘300′. Prikladno, ne?

Kar se mene tiče, je ‘300′ bolj test kot pravi trening. Test vzdržljivosti, moči in kondicije. Kljub temu da je sestavljen iz vaj za moč, gre pravzaprav za kardio trening.

300 trening:
(klikni na link za sliko)

Skupno 300 ponovitev

Pravilo je pravzaprav smo eno: končati vse vaje eno za drugo v čim krajšem času.

Če ne moreš narediti denimo 25 dvigov trupa v kosu, si lahko razdeliš na dva ali tri sete in vmes počivaš. Cilj je čim manj počitka med seti in med posameznimi vajami. Končni rezultat je torej čas od prve do zadnje uspešno zaključene ponovitve. To omogoča, da je vaja (ali bolje rečeno test) primerna ne glede na pripravljenost posameznika, hkrati pa ti tak način treninga ne dopušča niti malo počitka, če si le dovolj predan in odločen (beri: trmast).

Je pa ta program totalen boom – popolnoma te odpihne, zato nikakor ni primeren za začetnike. Pred treningom se tudi dobro ogrejte, ker obremenitve gredo od 0 do 100 v sekundi, ostane komaj dovolj časa za dihanje!

Za ’slabše’ pripravljene predlagam naslednjo variacijo. Vse vaje so na osnovi premagovanja lastne teže, vaj je več, ponovitev manj, cilj pa enak: zaključiti vse ponovitve v čim krajšem času. Moj rezultat po precej napornem tednu je bil 23:55. Pojma nimam ali je to dober ali slab rezultat, sem bil pa po 24 minutnem treningu bolj izčrpan, kot če bi tekel dve uri.

300 Version 1

  • 30 Pull Ups
  • 30 Jump Squats
  • 30 Explosive Push Ups
  • 30 Bicycle Crunches
  • 30 Chin Ups
  • 30 Jumping Splut Squats
  • 30 Hanging Knees to chest
  • 30 Diamond Push Ups
  • 30 Calf raises
  • 30 Bent Over Mornings

Prikaz zgornjih vaj:
YouTube slika preogleda

Nič, grem telovadit! Srečno vsem, ki se boste lotili vaj – obljubim, da vam ne bo žal.

  • Share/Bookmark

21.03.2010

V soboto sem osvojil Snežnik … se mi zdi

Objavljeno v alpinizem, Žlica vegete 20:37 avtor: sosed

Končno sem našel dovolj časa za manjšo turo in glede na to, da so razmere v gorah (predvsem za zelenca kot sem sam) še vedno precej negotove, sem se odločil za nekoliko nižji vrh -  padel bo 1796m visoki primorski mogotec Veliki Snežnik.

In da bo stvar popolna, sem prvič s seboj vzel fotoaparat. Doslej sem ga namreč vedno pozabil doma, ampak ne, ne, tokrat pa ne. Naredil bom 100 slik, za vse zamujene priložnosti nazaj in naprej. No in sedaj te slike iz inata objavljam na blogu. Ja, v bistvu pojma nimam, kje sem sploh hodil. Zaradi megle (da o burji sploh ne začnem!) nisem videl niti lastnih nog. Največji absurd je pa to, da Snežnik, kot najvišji vrh daaaleč nakokoli, slovi predvsem po čudovitem razgledu na večji del Slovenije in vrhove Gorskega Kotarja (ja, zato fotoaparat). Ampak kaj ti bo tak razgled, v razmerah, ko greš na minus v naravi in ne vidiš niti do konca curka. Pa ne da mi tako daleč nese …

Kakorkoli, že na poti do Sviščakov mi je postalo jasno, da tura ne bo kar tako. Magla svuda… Ampak res. Takole je izgledal pogled iz avta.

Stanje se je nekoliko popravilo na izhodišču pri planinskem domu. Našel sem celo smerokaz!

Ampak ni minilo veliko, ko je ponovno zavladala belina. Tej se je kmalu pridružila tudi nenormalno močna burja. Slednja me je dobesedno premetavala sem in tja. Tako močnega vetra še nisem doživel. Respect!

Čeprav so se pred mano pohodniki zaradi neverjetne burje pod vrhom obračali, me trma tudi tokrat ni pustila na cedilu. Malo po dveh, malo po štirih sem se prebil do sicer zaprte koče, kjer sem se v zavetju probal pogreti s čajem, ob tem pa so mi skoraj zmrznili prsti. Veter je res naredil svoje. Mater sm talent.

Le nekaj minut kasneje sem končno stopil na vrh. Prisežem, da je tukaj nekje. Res, no!

Na vrhu sem naredil nekaj resnično čudovitih slik okolice. Spodaj je le ena izmed številnih podobno izjemnih. Vid’te ljudje, zato se pa splača hodit v hribe… No, ja…

Kljub vsemu pa so mi bile malo slabše razmere na nek mazohističen način pravzaprav zelo všeč. Jebiga, če sem že izbral malo lažjo turo, mi je vsaj vreme pomagalo, da je vse skupaj izpadlo “malo jače”.

Ja, konec koncev je bilo prav fajn. Čist zares!

  • Share/Bookmark

5.03.2010

3. mesto na “fotografski olimpijadi”

Objavljeno v Žlica vegete 13:04 avtor: sosed

Samo did it again! V izjemni konkurenci je osvojil tretje mesto na prestižnem tekmovanju poročnih fotografov in sicer v kategoriji zaročna fotografija.

Ampak ej… s takimi modeli bi bil tudi jaz lahko ‘award winning photograph’ :) Hecam se, bravo Samo!

Sicer je pa ta fotka res nekaj posebnega – med drugim krasi tudi našo dnevno sobo – babici sta pa itak legendarni.

  • Share/Bookmark

15.02.2010

A ‘mate kej …

Objavljeno v Žlica vegete 09:00 avtor: sosed

… za pusta hrusta?

Na sliki sta sicer en mali kralj in en velik invalid, s tem da se enemu od njih ni bilo treba preveč potrudit, da je odigral svojo ‘vlogo’. Pravzaprav se je tako vživel, da si je že v četrtek na fuzbalu potrgal list na levi nogi. Hmmm, glede na ferkvenco poškodb razmišljam, da bi si kupil voziček. V nekaj letih bi ga amortiziral.

Aja, pa da ne boste rekli, da nismo požrtvovalni. Tudi druga maska je svojo vlogo vzela popolnoma resno. Kavboj je že od novembra na steroidih in testosteronu. Upam, da mu bo brada po koncu pusta vseeno nehala poganjat, ker ga vrtcu mal čudno gledajo… Jebi ga, eni pač dozorijo malo prej.

Kralj & Car

Kralj in Car :)

  • Share/Bookmark

7.01.2010

Zimske radosti … pa take fore

Objavljeno v Žlica vegete 13:30 avtor: sosed

Sovražim kidanje ob šestih zjutraj. Res. Majke mi! Tisti, ki me poznajo malo bolje to zelo dobro vedo in se me v zimskem času preprosto – izogibajo. In sovražim pluge. Ti pa se me na žalost ne izogibajo. Nasprotno! Ob pluženju ceste in pločnikov mi ob vsakem malo večjem sneženju vztrajno zasipavajo dovoz z ‘n’ kubiki zmrznjene plundre.

Sicer pa, da se ne bom ponavljal, če bi se rad naslajal nad mojim trpljenjem, to lahko nadaljuješ tule … in tule

Ima pa tale sneg tudi svoje dobre lastnosti. Zadnje dva dni sem z veseljem opazoval kavbojca, kako na glavo skače v kupe novozapadlega snega in ob tem neznansko uživa. Še ko me je zapregel, se usedel na svoje nove sanke, pogledal proti Orlam, ki so ležale nekaj sto metrov višje po poti v hrib in na ves glas tulil “Očiii, Božičkova hitrooooost!”, nisem mogel, da se ne bi iz srca nasmejal… Pa čeprav sem potem skoraj crnil od napora.

Včeraj pa sva dodala piko na i in za hišo postavila snežaka. Vrhunec veselja! Veselja, ki ga je rahlo skazilo le dejstvo, da sva za njegov klobuk menda uporabila napačen pisker. Polenta bo imela od sedaj naprej menda priokus. Mah, kurc, polenta mi nikoli ni bila nek kulinarični presežek. Lahko jaz tudi brez nje. Sicer pa, tudi Banananjam je ni maral pa je bil še vedno car.

Skratka, piskru navkljub, snežak stoji! Ponosno in mogočno. Če bo priden, ampak reeees priden, pa mogoče danes dobi še roke. Da se bo lahko počohal, če bi ga slučajno zasrbelo. Ali pa, da se bo polulal v naš (bivši) pisker za polento. Če bi ga slučajno pač … prijelo.

snezakb.jpg

  • Share/Bookmark

24.12.2009

2010

Objavljeno v Žlica vegete 09:00 avtor: sosed

  • Share/Bookmark

22.12.2009

V lekarno po darila? Pa saj niste normalni!

Objavljeno v Žlica vegete 13:00 avtor: sosed

V zadnjih dneh me je ob vožnji v avtu in poslušanju neimenovane radijske postaje vedno znova sililo na bruhanje. Do te mere, da sem se odločil prešaltati na preverjeno zadevo: v mp3 predvajalnik sem vtaknil Coldplaye – koncertni cd, ki smo ga pred časom dobili obiskovalci spektakla v Udinah. Ampak pustimo to, britanski bend je v to zgodbo zašel slučajno. Naj začnem na začetku.

Predprazniča evforija ima vsako leto večje razsežnosti. Recesija gor ali dol, prazniki se očitno še vedno dobro prodajajo, služijo pa očitno vsi. Tudi trgovci z zdravili, ki so se očitno lotili nove ciljne skupine – otrok.

Ja Božiček, a greš v Lekarno po zdravila?
Ah, kje pa, po DARILA! Ho-ho-ho…

Tako nekako gre osnova besedila radijskega oglasa, ki nagovarja starše, naj otroke letos namesto z igračami, oblekami, sadjem in sladkarijami … presenetimo z zdravili. Ljudje pa kaj se vam je res do konca utrgalo!?

Že pred časom sem se zgrozil, ko me je ob plačevanju za tablete proti vročini, ki sem jih kupoval ob močnem prehladu, farmacevtka vprašala, če imam morda kartico zvestobe. Kartico zvestobe? V lekarni? Kaj to pravzaprav pomeni? Da nagrajujete tiste, ki so vam tako zvesti, da večkrat zbolijo? Ali pa je morda strategija lekarnarjev pospeševati uporabo zdravil tudi takrat, ko ljudje slednjih ne potrebujejo – so pa zato cenejša? Ok, razumem, gre za vprašanje konkurence. Ampak čakaj, zvestoba se na koncu koncev meri s količino nakupljenih zdravil, imam prav? V vsakem primeru gre za idiotizem brez primere in povsem sprevrženo početje.

Ampak, če sem to še pogoltnil, potem Božička, ki kupuje v lekarni pač ne morem! Moram se vprašati, kakšen učinek pričakujejo naročniki te ogasne akcije in kdo so pravzaprav tisti starši, ki naj bi po darila za svoje malčke zavili kar v bližnjo apoteko? Mar naročnik cilja na tisti del otrok, ki, iz takšnih ali drugačnih (žalostnih) razlogov, redno konzumira zdravila in jih nagovarja, pridi k nam – pri nas kupuje tudi Božiček? Ali morda pričakuje, da bo argument Božička prepričal nas starše, da bomo svojim otrokom podarili kak aspirin ali pa tablete proti driski, kar tako, mimogrede? Ker je pač ravno Božič in bi se prileglo zraven prazničnega kosila? Če je temu tako, lahko samo še enkrat več zapišem, da so pravzaprav bolniki oni sami: naročniki takšnega propagiranja zdravil, geniji, ki so se domislili oglasnega slogana in na koncu koncev tisti, ki tak napad na dostojanstvo nekritično sprejemajo.

drugs-788515.jpg

Praznični nakup

Ne bom se spuščal v to, kdo in na kakšen način bi moral nas, potrošnike, zaščititi pred takšnim oglaševanjem, čeprav je bil prav to moj prvotni namen. Enostavno sem preveč besen za nek trezen razmislek, država, njeni aparati in predvsem nosilci moči in politike pa bodisi prebutasti ali pa prepohlepni, da bi tovrstno početje sploh prepoznali kot nevarno ali družbeno škodljivo. Na eni strani imamo potem vojno proti (trenutno) kadilcem, na drugi strani pa dopuščamo ali celo spodbujamo nastanek novih generacij odvisnikov na povsem legalen način.

Meni pa gre ob vsem tem resnično na kozlanje! Ob vsej tej manipulaciji, razpadu vrednot in percepciji sveta zgolj skozi oči kapitalista, se na koncu vprašam, ali ima praznovanje takšnega Božiča, ne glede na veroizpoved ali nacionalnost (ki mi pri vsem skupaj itak nikoli nista bila odločilna dejavnika), sploh še smisel. Počasi, a dosledno uničujemo prav vse, kar je življenje v tej družbi naredilo srečno in lepo…

  • Share/Bookmark

23.10.2009

No, pa ga mam!

Objavljeno v Žlica vegete 11:30 avtor: sosed

Po sagi, ki je trajala več mesecev sem včeraj končno le postal lastnik novega kolesa. In itak da sem totaaalno navdušen. Po tem ko sem nekaj časa zelo resno razmišljal o nakupu specialke, sem se v kasneje odločil, da je denar, ki bi ga zapravil za povprečno slabega cestaka bolje investirati v dobrega hardtail gorca. Nenazadnje sem letos prišel do zaključka, da precej bolj uživam ob vožnji v hrib in osvajanju vrhov kot ob dolgočasnih cestnih turah.

In potem, ko sem detailno prečesal ponudbo na tržišču, sem spoznal gospoda Bicikla. Če je kljub izvrstni opremi v dvodimenzionalnem odnosu obstajal še kanček dvoma, pa se je včeraj, ko sva se srečala v živo, razvil globji odnos… Jst mam res rad ta bajk! :)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

3.10.2009

Pa ne že spet … ?

Objavljeno v Žlica vegete 23:36 avtor: sosed

Jutri grem na Krim. S kolesom. Ja, na tisti isti Krim o katerem sem že pisal. In zaradi katerega me še vedno boli zapetje. In prsti. In dlan.

Naj povzamem: prvič, sem se obrnil, ker me je izdalo koleno, da sem se komaj še vrnil domov. Drugič mi je na pol poti na kamnu prerezalo plašč in zračnico. Tretjič sem naposled osvojil vrh in se nazaj grede razlimal na mokrem asfaltu. Trmast kot sem, grem jutri na Krim še četrtič.

Kakorkoli, če se na blogu ne poštemplam do večera… A me lahko kdo prosim pride poiskat? Po vsej verjetnosti je šlo nekaj zlo narobe. Aja, dobri človek, prosim prinesi še prvo pomoč. Meša se mi že, grem spat.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisiStarejši zapisi »