09.06.08
Kategorija Žlica vegete ob 14:30 avtor: sosed
Kdor čaka, dočaka! In jaz bom končno dočakal svojo priliko videt Coldplay igrat v živo. Konec septembra bodo namreč igrali v naši soseščini - 24. 9 na Dunaju in 29.9. v Bologni!
Ko sem pred tremi leti izpustil njihov koncert v Bologni, sem bil sam nase pošteno besen, vendar glede na to, da sem se nekaj tednov prej skeširal za ogled U2 v Munchnu, ni šlo drugače, kot da počakam na novo priložnost. In čakal sem tri leta. Vsake toliko sem se obesil na njihovo stran in čekiral, brskal, upal, čakal… Fantje so pač na moji listi ‘must-see-bandov’ precej visoko.
Sedaj pa koooončno! Najverjetneje pičim na Dunaj. Organizirano, z busem. S karto vred pride 110€. Ma šel bi na Dunaj tut za dvakrat toliko, samo da mi je slišat v živo ta psihadelični riff ujet na zadnjih dveh minutah spodnjega posnetka. Gre kdo zraven?!?
Permalink
06.06.08
Kategorija Žlica vegete ob 12:30 avtor: sosed
Nazadnje sem bil na koncertu kakšne jugo skupine pred dobrim letom, ko so me po koncertu Zabranjenog pušenja, legendarne skupine iz Sarajeva, razbili kot kanto. Kljub sranju, ki sem ga doživljal takrat in posledicam, s katerimi se ubadam še danes, nisem dobil nekega strahu ali odpora do takšnih prireditev. Je pa res, da so spomini še precej sveži in da me nekaj časa ni ravno vleklo v podobne situacije. Cvetličarne se še danes izogibam. Ne zaradi strahu. Preprosto zaradi spominov. Zaradi slabe karme…
Zato sem vesel, ko vidim, da grupa Crvena jabuka nastopa v Križankah. Da ima sam podobne občutke, mi je zaupal tudi prijatelj, ki je tistega nesrečnega večera utrpel zlom čeljusti. Tudi njemu ni do Cvetličarne nič več kot meni, bi pa tako kot jaz šel na njihov koncert.
Nikoli nisem bil velik fan omenjene sarajevske skupine, vendar podobno kot mnoge druge grupe tiste generacije, ki jih je rodilo isto okolje, v meni budijo lepo in dobro. Balkanski melos nosi v sebi tisto, kar potrebujem od časa do časa, da odkačim. Pa tudi če je obarvan s popom, posipan s cukrom in zavit v košček patetike. Balkan ostaja balkan. Njegovo sled globoko v sebi nosim tudi sam. In to je tisti košček duše, ki ga bom naslednji petek z veseljem peljal na koncert. Zaprl bom oči, se dvignil 5cm nad tlemi in pustil da me napolni z vsem, kar nosi v sebi. Upam le, da tokrat pridem domov v enem kosu.
Permalink
05.06.08
Kategorija Žlica vegete ob 06:30 avtor: sosed
Včeraj popoldne, ko sem ravno začel uživati v pivu po dolgem in napornem dnevu, mi je neimenovana kolegica blogerka brez dlake na jeziku čez mizo prilepila šamar. Rekla mi je, da sem na tisti sliki, ki jo imam prilimani na blogu totalno grd! In da stvari slučajno ne bi preslišal ali napačno razumel, je vso stvar ponovila še enkrat: FULL GRD!!! Halo? Jaz? Moi? NEeeEEEeeeEE!!!
Skrčen sem se sesedel v svoj stol in s trzajočim desnim licem (na levem imam mrtev živec) na robu solz lizal duševne rane in preboleval krč, ki me je kljub zanikanju pravkar slišanega stisnil okoli pljuč. Prvič sem vdihnil šele po treh minutah!
Ponoči nisem spal. Zbujal sem se prepoten. Sosedje so prižigali luči, ko so po ulici v temno noč doneli nemočni in preplašeni kriki. V nekaj urah sem se spremenil v lupino, ki so jo brezkompromisno zalučali ob steno, pohodili s težko nogo boleče resnice in jo zdrobili na drobne koščke. Taval sem po temi in iskal luč spoznanja, ki bi osvetlila bolečino ter meni prebudila moč, da jo preženem stran.
Naposled mi je uspelo. Proti jutru sem sprejel odločitev. Nisem kriv jaz! Ma kaki, no way! Nemogoče! Kriva je slika! Pa ne samo slika! Tudi maska, ki jo uporabljam ves čas, ni ravno najboljša! Ljudi straši! Velik nos, košate obrvi, krompirjasta oblika glave … To res ni za med rajo
In tako sem prišel do pomembne odločitve. Snel bom masko in se končno pokazal v svoji pravi luči. Tak kot sem. Jebeš komplekse in skrivalnice. Pa kaj, če nisem ravno najbolj priljubljen med smrtniki. I don’t give a fuck anymore! I’m going public! 
Permalink
04.06.08
Kategorija Smeh ob 15:30 avtor: sosed
- Kaj imaš pa to na roki?
- Povoj, srček. Prst me je bolel in sem šel k zdravniku pa so mi dali povoj.
- Zakaj pa so ti ga dali?
- Zato, ker so mi vzeli noht s prsta pa imam zdaj ranico in so mi jo povili.
- Aha… A te buba?
- Malo, ni hudega.
- Ampak so bli pa zdravniki full nesramni, da so ti noht vzel s prsta. Čist zares, oči. Full nesramni!
- Ha ha, saj sem jim dovolil, da ga vzamejo, miško.
- Ja, kdaj ti ga bodo dali pa nazaj? …
E moj kavboj, kaj bi jaz brez tebe. 
Permalink
Kategorija Žlica vegete ob 11:30 avtor: sosed
… v recimo “Zdravniški nasveti virtualnega hipohonderja”, “urgenca.blog” ali pa vsaj “Smeh, solze in žlica analgetika”. Ja, ta zadnji bi se po moje kar prijel.
Na njem bi denimo dajal nasvete tipa “Kako postati in ostati večni bolnik”, “Kako spoznati slovenski zdravstveni sistem od znotraj” ali pa “Kako odkrivati čudoviti svet mentalnih in fizičnih poškodb ter pri tem ohraniti zdravo pamet”. Okey, na tem zadnjem še delam. Coming soon!
Po neprespani noči in enem nohtu manj lahko zaenkrat zaključm le to, da sem cepec, da nisem šel k dohtarju že v petek, ko se je saga s prstom začela. Ampak zgleda, da me ne bo nikoli izučilo.
Kako že tista pupa poje: ‘I’m so sick and tired of always being sick and tired?’ Nekaj takega, ja…
P.s.: Še izjava tedna: “Ampak oči, so bli pa zdravniki full nesramni, da so ti noht vzel s prsta. Res oči… Full nesramni!” E moj kavboj, kaj bi jaz brez tebe.
Permalink
02.06.08
Kategorija Žlica vegete ob 16:00 avtor: sosed
Dobil sem novo makino! Tisto o kateri je pred časom pisal tudi Had. In zverina je popolnoma izpolnila vsa moja pričakovanja.
Žal mi je edino to, da je bila ena izmed prvih slik, ki sem jih naredil s svojim novim fotoaparatom tale žalost.
Ja, to je (bil?) moj prst. Od petka dalje je degradiran zgolj v (sicer izredeno kvaliteten) vir bolečine in tegob. In kako mi je uspelo? Ob vsem delu, pleskanju, ravnanju in brušenju sten, ki sem ga voluntersko opravljal konec tedna, se mi je uspelo zje***i na najbolj banalen način. Prst sem si priščipnil, ko sem zaloputnil z avtomobilskimi vrati. Čudovita izkušnja, res! Priporočam! Samo ne zaloputnite premočno, kaj hitro se namreč lahko zgodi, da se prst odkotali nekam pod sedež in potem boste imeli cele frke, da ga najdete.
Ah ja, svet je res poln izzivov, avantur in čudovitih presenečenj, ko ti enkrat uspe priti na ta nivo štoravosti, ki ga v zadnjem času več kot uspešno zasedam sam.
Še dobro da imam svojo novo igračko, ki mi nudi vsaj nekaj malega tolažbe. Mimogrede, totalno se navdušejem nad ‘color accent’ funkcijo. Zabavno za popizdit! Kljub temu, da lahko škljocam le s sredincem…
Permalink
27.05.08
Kategorija Žlica vegete ob 06:30 avtor: sosed
Vsake toliko slišim kako pupo, ki vzdihuje, kako ima nek fant lepe oči. Ali pa ima hude žnablje - take polne, za ugriznit in pocuzat. Ena zelo posebna in simpatična dečva, mi je nekoč zaupala, da jo pri moškem najbolj privlači njegov nos. Nos? Go figure. Ampak po mojih izkušnjah in opažanjih, je na moškem en del telesa, ki bi bil na vsakem tekmovanju najbolj sexy kosa mesa, požel absolutno prvo mesto. Njegova rit! Ne šupak, da ne bo pomote… Preprosto - RIT!
Pojma nimam od kje izhaja ta bolestna zaljubljenost, ampak dejstvo je da je tu. Ne rečem, da je tazadnja vse, kar opazite na moškem. Daleč od tega. Tudi ne rečem, da je rit odločilni dejavnik pri izboru partnerja. Ne, včasih celo ni! Ampak izbruh čustev in odkriti valovi odobravanja, ko ugledate zadnjo plat po vaših željah pa so neprimerljivi z navdušenjem nad recimo odtenkom modre v očeh, ali u nulo popedenane fensy frizure, ki si jo je omislil naključen samec. Ma kaki, rit zmaga na polno! Tudi takrat ko nima najboljšega dne.
Zakaj, punce, a mi zna katera pojasnit? Če recimo primerjam vašo rit in našo obsedenost z ženskimi joški. Prsi so tako zelo praktične! Ko si mulc ti dajo za jest, ko si v puberteti, postanejo način predalčkaja vrstnic in neusahljivi vir radovednosti, ko odrasteš in si omisliš punco pa sploh dobijo celo paleto uporabnosti. Lahko jih božaš, grizljaš, stiskaš, se z njimi igraš… Pa bradavice imajo! Halo? Sploh veš, kaj vse se da z bradavicami počet?! Bradavice ti povejo a ji paše ali ne, a jo zebe al ji je toplo. In spet z njimi lahko počneš toooliko stvari, eni jih celo prebadajo, stiskajo s klinčki, polivajo z voskom, ma ima svakojakih, meja je nebo!
Kaj pa lahko počneš z moško ritjo? Mislim, sploh če si ženska? Vsaka druga je itak kosmata. Marsikatera je polna tistih čudnih mazoljev, ki jih staknejo ljudje, ki cele dneve sedijo. Da o abrankah (to so tisti tarzančki, ki visijo s kocin) niti ne začnem. In če se iz ženskih prsi ob določenih priložnostih cedi mleko, iz riti pride kvečjemu … Ne, ne, ne, nekje pa je treba črto potegnit!
Kar hočem povedat je to, da nikoli nisem razumel ženske fascinacije nad moškimi ritmi. In kadarkoli mi je punca podelila kompliment, da imam dobro rit, si nisem mogel kaj, da ne bi pomislil: “Jao, sosed, si pa precej u kurcu, da je stvar po kateri si te bodo zapomnila dekleta ravno tvoja … rit!”
Permalink
26.05.08
Kategorija Žlica vegete ob 06:30 avtor: sosed
Preživel sem… Bilo je naporno, ampak še diham. Se še spomnite legendarnega Kovačičevega napeva? Tistega v katerem jamra, da dela kot zamorc? Če bi jaz ta trenutek napisal pesem, bi lahko samo jokal. Nobene rime, stiha, melodije. Nič. Samo čista in nefiltrirana bolečina.
Sestavil sem regal - en mali in en malo večji predalnik za spalnico. Muke Kristusove! Celo petkovo popoldne in večer sem preživel na kolenih s šraufencigerjem v rokah.
Pokosil sem travo okol bajte. Vonj pokošene trave, se spomnite? Je*em jim rit razvajeno. Ne, košnja ni prav nič poetična. No, mogoče za tistega, ki opazuje to sizifovo delo. Na srečo mi je nasproti prišla soseda in sama porazirala dober kos zelenice. Hvala!
Špajza in klet sta končno pospravljeni! Na kup za kosovni odvos sem znesel toliko materiala, da si srečneži, ki so bili na lokaciji prvi, verjetno že gradijo nove barake. Mimogrede jih bodo lahko tudi opremili z našim starim pohištvom, jogiji, odsluženimi radiatorji, zvočniki… Ja, pred hišo bi lahko odprl pravi bolšji sejem!
Postrigel sem živo mejo, macesen in še nekaj ostalega grmovja. Glede na to, kako dobro mi je uspelo, grem prosto lahko med frizerje… Iz trajne na glavi vam brez problema oblikujem laboda. Sem pravi virtuoz. Samo ne se ustrašit, ko bom namesto škarij uporabljal nekaj takega. V pomoč sta mi bila ponovno dva asistenta - odpadle veje in listje je za nekaj časa zanimiralo tudi kavboja, ki jih je pridno odnašal na kup.
Obrezal sem kivi, ki je to pomlad povsem podivjal. Dobro sem ga oskubil, pa me kljub temu čaka še ena runda. Mislim, stvar raste kot v kakšni grozljivki. Bojim se, da me bo agresivni kivi nekoč napadel in pojedel. Nasledni vikend se ga lotim še enkrat!
In ker že cvilim kot otrok, lahko dodam še to, da sem tako mimogrede vrgel ven varovalko, da mi je po celem popoldnevu žaganja končno uspelo prežagati kabel od žage, da sem se parkrat s kladivom po prstu in da sem ob obrezovanju kivija padel s stola. Imel sem srečo, da sem se udaril v najtrši del telesa - glavo…
Vseeno pa sem zvečer, predno sem napol crknjen padel na sosedo v posteljo, odgrnil zaveso in ob pogledu na urejen vrt začutil ogromno zadoščenje. Jebemti, mamo lepo, a?! Dobil sem poljub, objem in … kakšno urico kasneje spal tako trdno kot že dolgo ne.
Permalink
21.05.08
Kategorija Žlica vegete ob 20:17 avtor: sosed
P.S.:
Permalink
Kategorija Poezija ob 14:00 avtor: sosed
Kdo poetu rime nosi,
tiho na uho šepeče,
kar zapiše ko doseže
dolga roka ga nesreče?
Kdo poetu rime nosi,
ko nebo nad njim zavre,
in Erate večna pesem,
zgolj potihne in umre?
Kdo kupčuje, preprodaja,
In kdo trži navdih?
Kdo poetu rime nosi,
Ko konča poslednji stih?
sosed
Permalink
