29.03.2007

Čudežna točka

Objavljeno v Žlica vegete 08:51 avtor sosed

fuzbal2.jpg

Včeraj sem ujel zadnje pol ure tekme med Slovenijo in Nizozemsko. Običajno bi si pogledal celo tekmo pa sem se odločil večer rajši preživeti na bazenu in tudi sam poskrbeti za malo rekreacije. Malce neprimerno se mi namreč zdi vpitje “teci hitreje”, “skači višje”, “vračaj se v obrambo” in cel spisek podobnih medklicev, če sam sedim v fotelju, po možnosti s čipsom v eni in pivom v drugi roki. Zato grem rajši prej še sam malo športat – gredo kletvice potem lažje z jezika! :)

Kot rečeno – ujel sem zadnje pol ure in bil prijetno presenečen. Ok, ne nad rezultatom in dejstvom, da naša reprezentanca spet(!) ni zabila gola, ampak pristop, želja po igri, borbenost, pač stvari, ki nogomet delajo zanimiv, so bile tam in zato čestitke vsem igralcem. Škoda le, da takšne igre običajno prikazujejo le na tekmah proti reprezentancam višjega ranga. Ampak to je v športu verjetno nekaj običajnega. Albancem pač ni treba nič dokazovati, ker so itak Albanci, medtem ko je pri Nizozemcih ta motiv prisoten. Takšne mantalitete ne razumem, ampak pustimo to za kdaj drugič. Tokrat me je zmotilo nekaj drugega.

In sicer komentator. Pravzaprav niti ne komentator osebno, on je bil konec koncev le glas ljudstva, obče volje, rezultat šole slovenske ponižnosti, če hočete… Začelo se je takoj ko sem prižgal televizor in stopnjevalo ko je šla tekma proti koncu. Nekje okoli 70. minute je iz televizorja z evforičnim glasom zadonelo nekaj v stilu: “Na tribunah pa gledalci spodbujajo igralce in jim skušajo pomagati do čudežne točke!”. Ok, požrem cmok. Gremo dalje… “Ali bo našim uspelo pripraviti presenečenje in odščipniti točko Nizozemcem?” “Doktor, ne ga srat,” si mislim in gledam naprej… Ko se je tuljenju v isti rog pridružil še reporter ob igrišču z besedami, da imajo igralci neverjetno priložnost za remi, mi je pa prekipelo in sem ugasnil zvok.

Da povzamem: 20 minut je še do konca, igramo doma in igramo dobro, imamo svoje priložnosti, nasprotnik je slovit, ampak nezainteresiran za igro, imamo super rezultat (0:0), na lestvici skupine tonemo čedalje nižje, mi pa igramo na ničlo? Na remi? Pri rezultatu 0:0? Na tekmi, ki jo igramo doma? Na tekmi, kjer smo enakovredni nasprotnik… ?

Ok. Recimo, da kupim, da želi vodstvo s trenerjem na čelu odigrat ničlo. Razumem, da nekemu mlademo igralcu osvojena točka proti Nizozemski pomeni cel svet in jo bo branil na vse pretege! Ampak, ko niti navijači, ne strokovnjaki in celo novinarji ne želijo “igre” na zmago… Ja potem je pa res nekaj hudo narobe. Ne me napačno razumet, sploh ne zamerim igralcem poraza, nasprotno – čestitam jim za solidno predstavo, ampak ta slovenska ponižna mentaliteta in ta prekleta skromnost mi gre pa res v nos.

Lahko bi šli malo na jug na kakšen šnel-kurz samozavesti. Na hrvaško pride Brazilija v top formi, Brazilija ljudje(!), pa jo bodo pričakali na nož. “Mi smo bolji!” – ne glede na to v kakšni postavi so, kdo je poškodovan, kakšna je forma. “Hočemo pobjedu,” grmi s tribun. Nisem pristaš tega, da je potrebno športnike linčat, ko ne dosegajo rezultatov, ampak da jih bom pa spodbujal, da naj dosegajo slabše cilje od tistih za katere vem, da so jih sposobni doseči… To je pa res poden!

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev »

  1. zupec pravi,

    29.03.2007 ob 18:10

    Se popolnoma strinjam!
    Ni manjkalo borbenosti in motivacije, ampak še vedno je problem
    učinkovitost. :D

  2. chino pravi,

    30.03.2007 ob 09:54

    “nasprotnik je slovit, ampak nezainteresiran za igro”.

    S tem se pa ne bi strinjal. Nizozemska si je namreč pripravili kopico lepih priložnosti in njihovi igralci so naredili kar nekaj prekrškov.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !